Arnika ali roža svetega Antona
Slovensko ljudsko ime za navadno arniko (Arnica montana) je še roža svetega Antona. Sveti Anton Padovanski, njegov god praznujemo 13. junija, je zavetnik tistih, ki kaj ali koga iščejo. Torej kak predmet, a najpogosteje se mu priporočajo tisti, ki iščejo svojega življenjskega sopotnika, ženo ali moža. Ker ima arnika, ki je ena izmed najbolj priljubljenih zdravilnih rastlin pri nas, lep oranžno rumen cvet in mehke liste, poraščene z dlačicami, ter začne cveteti v juniju, ko goduje sveti Anton iz Padove, je nekako razumljivo, zakaj so jo naši predniki imenovali po njem.
Arnika raste na slabši zemlji, na revnih in zakisanih travnikih ter visokih barjih. Videla sem jo rasti tudi na Pohorju in v okolici Žirov. Spada med zaščitene zdravilne rastline, zato je ne nabiramo, saj je ponekod že ogrožena zaradi pretiranega nabiranja. Ko je živel pater Simon Ašič (1906–1992), je je bilo še dosti, kajti človek takrat travnikov tudi še ni toliko obremenjeval z umetnimi snovmi. On je celo dejal, da arnika v nobeni hiši ne sme manjkati. S tem je želel povedati, kako zelo učinkovita je.
Rastlina zraste od 20 do 60 cm visoko. Cvetovi arnike vsebujejo veliko karotenoidov, ki jim dajejo lepo rumeno barvo. Zdravilne učinke arnike za zunanjo uporabo, torej na koži, pripisujemo predvsem seskviterpenskim laktonom in učinkovini helenalin. Cvetovi arnike vsebujejo še eterično olje, flavonske glikozide, fitosterol in timol, ki deluje antiseptično, ter druge spojine.
Blaži vnetja in bolečine
Pater Simon Ašič je za zdravljenje ran vseh vrst svetoval pripravek iz arnike. Arnika deluje protivnetno in protibolečinsko. Zmanjša nastanek podplutb. V farmakološki raziskavi na miših, ki so imele artritis, so dokazali, da helenalin v arniki pri tej bolezni zmanjša vnetje in bolečino. Arniko torej zunanje uporabljamo pri revmatičnih težavah v mišicah in sklepih ter krčnih žilah. Pri udarninah, zvinih in zlomih pa zmanjša oteklino in pordelost, tako je okrevanje hitrejše.
Včasih so cvetove arnike namočili v žganje za notranje uživanje. Danes to odsvetujemo, saj lahko pride do zastrupitve. Arniko torej uporabljamo v obliki mazil, gelov in krem le za uporabo na koži.
V več krajih v Švici so opravili klinično raziskavo s pripravkom iz arnike med 79 ljudmi (26 moških in 53 žensk), ki so imeli obrabo kolena. Po treh tednih nanašanja pripravka iz arnike na koleno so občutili izboljšanje. Tudi še po šestih tednih uporabe arnike je bil njen učinek zdravilen. Manj je bilo bolečine in otrdelosti kolena. Funkcija kolena se je na splošno izboljšala. Le 7,6 odstotka bolnikov je čutilo blažje stranske učinke, a kar 76 odstotkov bolnikov bi arniko znova uporabilo. 87 odstotkov vseh pa je arniko ocenilo kot dober pripravek. Le en bolnik je imel alergijsko reakcijo, zato je nehal uporabljati arniko.
Velja si zapomniti, da pripravek iz arnike nanašamo na kožo najmanj 6 tednov. Četudi čutimo dober učinek že po 3 tednih, lahko po šestih tednih še izboljšamo stanje.
Pater Simon Ašič je tudi svetoval uporabo mazila iz arnike, najpogosteje pri sklepnem revmatizmu. Ob tem je poudaril, da naj pri tej bolezni uživamo pretežno rastlinsko hrano z manj soli, izogibamo se kavi in alkoholu. V hladnem vremenu se toplo oblečemo ter se veliko gibamo na svežem zraku. Zadnje je pomembno jeseni, da okrepimo imunski sistem pred prihajajočo zimo.
