Jesensko sajenje malin in česna
Ste ljubitelji malin in se sprašujete, katere sorte malin so najboljše. Na vrtovih največkrat sadimo dvakrat rodne sorte malin. Poznamo tudi sorte brez trnov in prave pritlikavke, ki jih sadimo tudi v lonce in korita. Zadnja dva oktobrska tedna sta primerna za sajenje česna.
Sorte malin se razlikujejo po barvi in velikosti plodov, času zorenja, lahko so enkrat ali dvakrat rodne, posebnost so pritlikave sorte, poznamo pa tudi takšne, ki nimajo trnov. Odlične enkrat rodne sorte malin za ljubiteljsko pridelavo sta sorti tulamen in tadmor. Na vrtovih svetujem sajenje dvakrat rodnih sort. Zelo rodne so: two timer sugana, polka, polana in erika. Polana je sorta, ki dobro rodi do zmrzali in ne potrebuje opore. Okrasni vrt in večje posode popestri sorta okusne maline groovy z rumenimi listi.
Pritlikave sorte malin sadimo tudi v lonce in visoke grede. Letošnjo jesen je pravi hit sorta yummy, izboljšana različica lončne maline, ki obrodi na istoletnem poganjku, kar pomeni, da nam ni treba čakati na pridelek v naslednjem letu. Pridelek je za tako majhno rastlino zelo bogat. Sorta pritlikave maline yummy zraste le 45 cm in jo lahko sadimo v lonce in celo večja cvetlična korita. Odlična sorta maline za gojenje v loncih ali visokih gredah je tudi sorta ruby beauty, ki zraste približno 1 meter. Pritlikava sorta maline ruby beauty je bila namensko žlahtnjena za gojenje kot posodovka. Sorta je preizkušena in je brez težav preživela zimski mraz. Kljub manjšemu grmičku lahko pričakujemo dober pridelek. Navadno potrebuje eno poletje, da se dobro razraste, naslednje leto pa lahko že pričakujemo pridelek. Režemo jo kot enkrat rodno sorto. To pomeni, da po obiranju izrezujemo poganjke, ki so rodili. Ne pozabimo je vsako leto redno dognojiti in po potrebi presaditi v večji lonec. Maline raje sadimo jeseni, da se do pomladi dobro vrastejo. Sadike so za vrtičkarje gojene v lončkih. Sadimo do 5 cm globlje, da se bolje obrastejo z močnejšimi poganjki.
Ne pozabite na žičnate opore
Oporo potrebuje večina sort malin, razen pritlikavih. Maline privezujemo na pocinkane debelejše žice, ki jih pričvrstimo ob kostanjeve ali akacijeve kole. Lahko so tudi kovinski ali betonski stebri, ki so trajnejši. Prva žica naj bo na višini 60 do 80 cm od tal ter druga 160 do 180 cm. Odvisno od bujnosti sort. Rozge privezujemo ob žice s posebno sponko. Žica za privezovanje malin mora biti pocinkana ali plastificirana, sicer rozge propadajo. Če uporabimo nepocinkano žico, pride do odmiranja poganjkov malin. Poganjkov ne vežemo grobo, temveč uporabimo posebne plastične sponke ali dvojno žico, med katero speljujemo in vstavljamo poganjke malin. Določene sorte malin zorijo do mraza. Maline obiramo zjutraj in jih nemudoma shranimo v hladilnik pri temperaturi 2 do 3 ºC. Tako plodovom podaljšamo obstojnost. Maline uživamo največkrat sveže ali jih predelamo v sokove, marmelade ali malinovec. Lahko jih tudi zamrznemo za kasnejše obdobje. Po odmrzovanju so primerne za predelavo, smutije in sadne kupe. Posamezne plodove zamrzujemo na pladnju in jih šele zamrznjene damo v posode, da se plodovi ne sprimejo, ker jih bomo sicer težko ločili.
NASVET
Sajenje česna
Za sajenje česna sta najboljša zadnja dva oktobrska tedna. Za osrednji del Slovenije je priporočljivo, da ga sadite od druge polovice oktobra naprej, tudi novembra ni prepozno. Če zemlja ni zmrznjena, ga lahko sadite tudi kasneje. Vse je seveda odvisno od vremena. Treba ga je posaditi vsaj dva, tri tedne pred tem, ko zemlja zmrzne. Če ga sadimo v začetku oktobra ali celo prej, se lahko zgodi, da mraz poškoduje rastne vršičke. To se zgodi takrat, ko temperature pozimi padejo globoko pod ledišče (npr. –20 stopinj C). Posledica poškodovanih rastnih vršičkov je razraščanje česna v obliki drobnjaka. Česen stročkamo neposredno pred sajenjem, saj želimo, da pred zimo razvije dober koreninski sistem. Če ga stročkamo prezgodaj, se zgodi, da požene liste, tako pa je oslabljen razvoj koreninskega sistema.
