Zgodba o venčku
Letošnje poletje nas je narava spet bogato obdarila s sadjem. Podobno je bilo tudi pred leti, ko me je ob sladkanju z breskvami, nektarinami in marelicami ter ob ogledovanju njihovih umetelno oblikovanih koščic prešinilo, da jih je škoda zavreči. Začela sem jih čistiti in sušiti na okenski polici z namenom, da jih uporabim pri oblikovanju čisto posebnega venčka.
Za venček sem uporabila slamnat obod, koščice marelic, breskev, nektarin, suho cvetje vijoličaste mrežice in pistacijeve luščine. Vsako sadno koščico sem s pomočjo lepilne pištole pritrdila na slamnat obod tako, da je na njem nastala najprej vrsta mareličnih, nato pa še breskovih in nektarininih koščic. Postopek sem ponovila še enkrat in nastale so štiri vrste, s katerimi sem popolnoma prekrila obod. Ko sem preštela vse koščice, sem bila nemalo presenečena – bilo jih je blizu sto. Delo bi lahko že zaključila, a sem se odločila, da nadaljujem in venček okrasim še z nekaj dodatki. Izbrala sem suha vijoličasta socvetja mrežic in jih enakomerno nalepila po venčku. Za popestritev sem dodala še polovičke pistacijevih luščin. Nastal je venček, v katerem bodo še dolgo shranjeni spomini na slastne poletne darove narave. Obešen na vhodna vrata mi je še »poziral«, da ga lahko zdaj vidite na fotografiji.
Zahvaljujoč dobrim prijateljem, ki zame že več let zbirajo koščice sadja, je kasneje nastalo še nekaj različic omenjenega venčka, ki spadajo v serijo s skupnim imenom SADNO POLETJE. Pri venčku na drugi fotografiji sem na primer uporabila še plodove misurskega svetlina.
Zakaj bi torej zavrgli nekaj, iz česar je mogoče ustvariti izviren izdelek? Potrebujemo le ščepec ustvarjalnega navdiha, nekaj vztrajnosti, truda, prijateljske pomoči in še kanček spretnosti, da iz »smeti« ustvarimo nekaj LEPEGA. Želim vam obilo ustvarjalnih užitkov!
