Novi predlog za spremembo in dopolnitev ZPIZ-2

Dobro je vedeti | okt. '18

Foto: J. D.

Skupina poslank in poslancev Nove Slovenije – krščanskih demokratov s prvopodpisanim Jožefom Horvatom je 11. septembra 2018 v državni zbor posredovala po rednem postopku v obravnavo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je prvi predlog za spremembo tega sistemskega zakona v tem mandatnem obdobju državnega zbora. Predlog se ne razlikuje dosti od predloga iz oktobra 2017, ki so ga prav tako vložili poslanci te stranke. Zasleduje tudi enake glavne cilje: ureditev dvojnega statusa (uživalca pokojnine in zavarovanca), ki bo omogočal sočasno prejemanje starostne pokojnine in opravljanje samostojne dejavnosti, pogojene s siceršnjo pridobitvijo lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, česar zdaj veljavna ureditev ne omogoča, drugačno ureditev regresnih zahtevkov in odpravo po njihovem mnenju krivične ureditve, veljavne za zavarovance, ki so bili 31. decembra 2012 prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, nanašajoče se na štetje tako dopolnjene zavarovalne dobe pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

V nadaljevanju na kratko povzemamo predlagane spremembe in dopolnitve ZPIZ in razloge za zanje.

Za uresničitev ureditve dvojnega statusa predlog predvideva dopolnitev določbe, s katero je urejena ureditev prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje tako, da bi bila ta po novem dopustna tudi za uživalca starostne pokojnine, zavarovanega kot osebe, ki začne v Republiki Sloveniji ponovno opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa. Dopolnitev utemeljujejo z upoštevanjem načel enakosti in pravičnosti, uresničenih tako, da je zavarovancu, ki bi želel ostati aktiven tudi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, omogočen dvojni status. Nova ureditev naj bi bila tudi primerljiva z rešitvami v nekaterih drugih sistemih (za primer navajajo Avstrijo, Češko, Nemčijo, Poljsko, Luksemburg, Portugalsko in Hrvaško). Menijo, da mora imeti vsak zavarovanec možnost še naprej opravljati svojo dejavnost ali jo začeti opravljati in sočasno prejemati »polno« starostno pokojnino. Predlagana ureditev naj bi po njihovem mnenju ugodno vplivala na sredstva zavoda, saj bi ta v takem primeru še naprej prejemal prispevke tovrstnih zavarovancev.

Za izplačilo celotne starostne pokojnine

Nova ureditev bi odpravila sedanjo možnost izplačevanja 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, zagotovljene zavarovancem, vključenim v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2 ali predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, skladno s pogoji, določenimi v prehodnih določbah ZPIZ-2, in uživalcem starostne ali predčasne pokojnine, uveljavljenih po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so se ali se bodo vključili v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. V ta namen predlagajo tudi preoblikovanje 39. a člena ZPIZ-2, ki zdaj ureja izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine.

Izpeljava predlagane ureditve dvojnega statusa zahteva po mnenju predlagateljev tudi spremembo veljavne določbe zakona, v kateri je urejen ponovni vstop v zavarovanje (116. člen). Iz predlagane določbe je razvidno, da naj bi bilo zavarovancu z dvojnim statusom, zagotovljeno izplačilo celotne starostne pokojnine.

O odškodninski odgovornosti

Predlagane spremembe določb o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo zavodu ožijo njegovo odgovornost in omejujejo višino odškodnine. Zavod naj bi zahteval povrnitev povzročene škode od delodajalca, če so zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi, in če so navedene okoliščine nastale namenoma ali zaradi hude malomarnosti.

Foto: J. D.

Možna odškodnina zavodu naj bi bila omejena na največ 20-kratnik najnižje pokojninske osnove, če je škoda nastala iz hude malomarnosti, če je bila povzročena namenoma, pa naj bi jo v celoti povrnil povzročitelj. Predlagatelji omejitev odškodnine utemeljujejo z njeno sorazmernostjo. Njen smisel je v preprečevanju ogrožanja obstoja povzročitelja. Neomejena odgovornost v sedanji ureditvi je po mnenju predlagateljev nesorazmerna, razen če je bila škoda namerno povzročena. Omejitev odškodnine pa utemeljujejo tudi z možnostjo izračunavanja zavarovalnih premij pri oblikovanju zavarovalnih produktov komercialnih zavarovalnic za take primere, ki je s tem bistveno lažja. Skladno s tem predlogom je predvideno tudi spreminjanje določbe o ugotavljanju odškodnine, ki se nanaša na primere, v katerih ima zavod pravico zahtevati odškodnino.

Za izenačitev zaposlenih invalidov z nezaposlenimi

Predlog novega zakona predvideva tudi dve dopolnitvi določb o varstvu pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine. Prva se nanaša na izenačitev zaposlenih delovnih invalidov II. ali III. kategorije invalidnosti z nezaposlenimi, prijavljenimi pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Izenačili naj bi se zdaj različni dolžini manjkajoče starosti in pokojninske dobe na dan 31. decembra 2012, zahtevani za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s pogoji, določenimi v ZPIZ-1, veljavnem do tega dne. Medtem ko so brezposelni delovni invalidi to pravico pridobili, če jim je za izpolnitev pogojev manjkalo do pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj, pa so zaposleni to pravico pridobili, če jim je za izpolnitev pogojev manjkalo do tri leta starosti in tri leta pokojninske dobe ali manj. Predlagatelji izenačitev pogojev za obe vrsti delovnih invalidov na pet let manjkajoče starosti in pet let pokojninske dobe ali manj utemeljujejo z mnenjem Zveze delovnih invalidov Slovenije. Obstoječa ureditev naj bi bila zanje diskriminatorna in zanjo ne obstajajo utemeljeni razlogi. 

Druga predlagana dopolnitev 394. člena ZPIZ-2 pa odpravlja krivico, povzročeno s tem zakonom zavarovancem, ki so bili na dan 31. decembra 2012 prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje kot brezposelne osebe, vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje. Tako obliko zavarovanja je omogočala prejšnja zakonska ureditev. Tovrstno zavarovanje pa so skladno z določbami ZPIZ-2 nadaljevali tudi do izpolnitve pogojev za upokojitev. Takim zavarovancem se zavarovalna doba, dopolnjena do dneva uveljavitev ZPIZ-2, to je do 1. januarja 2013, po dopolnitvi tega zakona, uveljavljeni z ZPIZ-2E, šteje kot »pokojninska doba brez dokupa«. Zavarovalna doba, dopolnjena od 1. januarja 2013 naprej, pa se na tak način ne šteje.

Ker je dolžina »pokojninske dobe brez dokupa« pomembna za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji predpisani starosti, lahko taka zakonska ureditev vpliva na bistveno poznejšo izpolnitev pogojev za pridobitev navedene pokojnine in te zavarovance – po mnenju predlagateljev – neupravičeno prikrajšuje pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine S predlagano dopolnitvijo zakona naj bi se navedenim zavarovancem tudi zavarovalna doba, dopolnjena s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje od 1. 1. 2013 naprej do izpolnitve pogojev za upokojitev, štela kot »pokojninska doba brez dokupa«.

Besedilo: Jože Kuhelj, fotografiji J. D.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media