Bodite pogumni, ne počutite se manjvredne!

Dobro je vedeti | okt. '18

Jožica Puhar

V luči prihajajočega mednarodnega dneva starejših je potekal pogovor z Jožico Puhar na temo pravic starejših, zagovorništva in njene aktivnosti v kampanji ADA, ki jo Zdus izvaja že nekaj let. Povzetek pogovora bo objavljen tudi v eni izmed prihodnjih izdaj mesečnika v angleškem jeziku HelpAge International.

Mednarodni dan starejših oseb je edinstvena priložnost, da Zdus kot največja nevladna organizacija in predstavnica starejših opozori splošno javnost na pomembnost spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin starejših oseb. Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov pred sedemdesetimi leti sprejela na zasedanju v Parizu, vsekakor ostaja eden največjih civilizacijskih prispevkov k celostnemu urejanju človekovih pravic. Enajst let kasneje je bila sprejeta tudi deklaracija o pravicah otrok. In kje smo leta 2018?

Globalno gledano, danes zaznavamo diskriminacijo starejših oseb na podlagi starosti na najrazličnejših življenjskih področjih: od sociale, zdravstva, zaposlovanja, kulture, izobraževanja, informiranja do politike, gmotnega položaja, varnosti in še kje. Zato je jasno, da potrebujemo konvencijo ZN o zaščiti pravic starejših oseb. Jožica Puhar je povedala, kateri je bil tisti ključni trenutek, ko je tudi v praksi spoznala, da potrebujemo obvezujoč pravni dokument, ki bi pripomogel starejšim, da uveljavijo svoje pravice. »To se je zgodilo, ko sem spremljala množično nezadovoljstvo upokojencev ob uvedbi ZUJF-a leta 2012. Spomnim pa se, da že leta 2010 ni prišlo do zakonske uskladitve pokojnin. Potrebujemo pravno obvezujoč dokument na mednarodni ravni, ki bi pripomogel, da starejši uveljavijo svoje pravice. Potrebo po takšni konvenciji Zdus izkazuje na različne načine, predvsem ko poskuša vzpostavljati način sodelovanja z vladajočimi strukturami in se trudi, da bi strokovnjake Zdusa vključevali v sooblikovanje in snovanje politik, ki zadevajo starejše. Zgovoren primer tega je bila predstavitev Memoranduma 2018 v predvolilnem času, ko je vodstvo desetim političnim strankam predstavilo ključna vprašanja, s katerimi se srečujejo starejši v slovenski družbi v letu 2018 in se bodo tudi v prihodnjih letih. Koliko je bila politična srenja pripravljena poslušati te zahteve, se je seveda že odrazilo v koalicijskem sporazumu.«

Jožica Puhar, ki je pri Zdusu zadolžena za mednarodno sodelovanje, bo svoja prizadevanja po zagotovitvi vključenosti starejših v procese, ki jih zadevajo, nadaljevala že oktobra, ko načrtuje srečanje s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se udeležujejo letnih srečanj odprte delovne skupine ZN za staranje. Ob prihajajočem mednarodnem dnevu starejših pa na podlagi svojih izkušenj članstvu sporoča: »Bodite pogumni, ne počutite se manjvredne, starejši lahko prispevamo enako kot vsi drugi!«

Besedilo in fotografija: Dijana Lukić

Deklaraciji o načelih strpnosti in Stop obrekovanju

Vodstvo ZDUSA in dr. Nejc Jelen (drugi z leve) iz izobraževalnega centra Eksena

Izobraževalni center Eksena je v okviru človekoljubnega projekta »Mi smo ZA STRPNOST!« podaril Zvezi društev upokojencev Slovenije slovenski prevod mednarodne deklaracije o načelih strpnosti ter avtorski dokument deklaracijo Stop obrekovanju. Deklaracija o načelih strpnosti (http://www.eksena.si/deklaracija-o-nacelih-strpnosti/) je leta 1995 sprejela organizacija UNESCO in vsebuje univerzalno in brezčasno sporočilo o strpnosti, sožitju in miru. 

Deklaraciji so v imenu Zdusa sprejeli predsednik Janez Sušnik ter podpredsednici Mija Pukl ter Vera Pečnik. Vodstvo Zdusa podpira tovrstne projekte, saj sta strpnost in spoštovanje, še posebno do starejših, eni izmed najpomembnejših vrednot v naši družbi.

Projekt Stop obrekovanju je projekt ozaveščanja o problematiki obrekovanja in spodbujanja dviga kulture odnosov in komunikacije. Obrekovanje je med ljudmi v splošnem nezadostno prepoznana oblika nestrpnosti in agresije, ki ima resne destruktivne posledice tako na ravni posameznika kakor na ravni družbe. Obenem obrekovanje v sodobnem svetu elektronskih komunikacij, interneta in družbenih omrežij dobiva nevarne nove razsežnosti, kar je še posebej očitno ne samo s povečanjem obrekovanja na svetovnem spletu, ampak tudi z razraščanjem sovražnega govora in t. i. lažnih novic. Člani Izobraževalnega centra Eksena so pripravili peticijo »Za svetovni dan stop obrekovanju«, s katero želijo doseči, da Organizacija združenih narodov razglasi svetovni dan stop obrekovanju, in sicer 10. oktobra, ker je na ta dan svetovni dan duševnega zdravja, obrekovanje pa predstavlja mentalno in čustveno nezdravo vedenje, ki škoduje duševnemu zdravju tako tistega, ki obrekuje, kot tistega, ki je obrekovan.

Besedilo in fotografija: Mateja Peršuh

Rokodelci v Porabju

Slovenski rokodelci in rokodelke v Monoštru

Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije že pet let decembra organizira rokodelske delavnice v Izoli. Namen organizacije rokodelskih delavnic je ohranjanje kulturne in tehniške dediščine, prenosu znanja in izkušenj na sovrstnike in druge generacije, predvsem pa na mlade, ter spodbujanju samozaupanja in aktivnega staranja starejših. 

 V dogovoru s predsednico Društva porabskih slovenskih upokojencev v Monoštru Klaro Fodor so slovenske rokodelke in rokodelci v Monoštru preživeli dva dni, 11. in 12 septembra. Tam se je srečalo 73 rokodelcev in rokodelk iz 31 slovenskih upokojenskih društev ter 16 rokodelk iz DPSU Monošter. Uvodnega srečanja so se udeležili še minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, predsednik Zdusa Janez Sušnik, predsednica PZDU Pomurje Vijola Bartalanič, generalni konzul RS Boris Jesih in zastopnica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Izvedbo sta podprla tudi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Zdus.

Rokodelci so skupaj pripravili deset različnih delavnic, na katerih so izdelovali rože iz koruznega ličkanja, nakit iz različnih materialov in v različnih tehnikah, ogrlice, prstane, darilno embalažo, polstene čebele, kvačkano plastično torbo, priponke, vezli prtičke, slikali na steklo. Moški so imeli svojo delavnico, na kateri so izdelali zanimive zapestnice. Nekaj delavnic je bilo tudi na temo čebelarstva, ki bo rdeča nit decembrskih delavnic v Izoli. V duhu medgeneracijskega sodelovanja so na dve delavnici povabili tudi 10 učencev in učiteljico iz DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik, ki so pod vodstvom mentoric izdelali muce in medene voščilnice. Vsak udeleženec je prejel majico in priponko s svojim imenom in priimkom. Tamkajšnje rokodelke so pripravile tudi čudovito razstavo svojih umetnin. Zvečer so gostitelji pripravili kulturni program, na katerem so nastopili člani njihove folklorne skupine, pevski zbor in igralska skupina.

Drugi dan so si gostje ogledali turistične in kulturne znamenitosti Monoštra ter film o Porabju.

Besedilo in fotografija: Marija Golob

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media