Zakaj je nevaren povišan holesterol
»Imam povišan holesterol,« pogosto slišimo od sorodnikov in znancev. Kaj to pravzaprav pomeni in kako nevarne so previsoke vrednosti maščob v krvi?
Holesterol telo sicer nujno potrebuje za gradnjo novih celic, toda previsoke vrednosti povečujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Ločimo LDL- ali »slabi« holesterol, ki se odlaga na stene žil, ter HDL- ali »dobri« holesterol, ki na poti po žilah pobira odvečne maščobe in jih odnaša spet v jetra. Telesna nedejavnost, stres, debelost, kajenje in nezdrava prehrana povišujejo koncentracije LDL-holesterola v krvi in znižujejo koncentracije HDL-holesterola. Na te dejavnike lahko vplivamo z bolj zdravim načinom življenja, žal pa ne moremo vplivati na genetsko zasnovo, ki je med pomembnimi dejavniki za nastanek previsokih vrednosti maščob v krvi.
Holesterol povzroča aterosklerozo
Povišan holesterol lahko ugotovimo le z laboratorijsko preiskavo krvi, saj nima vidnih simptomov. A v telesu se začnejo dogajati resne spremembe, ki sčasoma lahko ogrozijo življenje. Holesterol namreč povzroča aterosklerozo, počasen proces kopičenja holesterola na stenah žil, kar lahko privede do zožitve ali celo zamašitve žile. Če so prizadete koronarne arterije, ki prehranjujejo srce, se lahko najprej pojavijo bolečine v prsih. Če pa se del obloge raztrga in odlušči, nastane na tem mestu krvni strdek, ki lahko ustavi pretok krvi ali pa potuje po žilah in na drugem mestu zamaši arterijo. Prekinjen pretok krvi po koronarni arteriji privede do srčnega infarkta, če pa strdek prekine dotok krvi do določenega dela možganov, pride do možganske kapi.
Ker so posledice povišanega holesterola v krvi lahko zelo resne, je treba z laboratorijsko preiskavo krvi ugotoviti, kolikšne so koncentracije maščob v krvi, in ob povišanih vrednostih takoj ukrepati. Priporočene ciljne vrednosti pri ljudeh z zmernim tveganjem so do 5 mmol/l za skupni holesterol, do 3 mmol/l za LDL-holesterol in nad 1 mmol/l za HDL-holesterol. Če so vrednosti krvnih maščob ustrezne, je kontrola potrebna vsakih pet let, pri zvišanih vrednostih pa pogosteje.