Najemnih stanovanj za starejše je premalo

okt. '18

Andrej Hudoklin

Starejši radi živijo doma do konca življenja. In tudi ko ne morejo več bivati v svojem domu, bodisi da potrebujejo pomoč pri nekaterih opravilih, nimajo svojcev, ki bi skrbeli zanje, ali pa ne morejo več bivati v hiši, ker je ne morejo vzdrževati, ali so v stanovanju brez dvigala, bi še vedno radi živeli samostojno, zato se raje odločijo za najem primernega stanovanja v bližini doma. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ), ki je največji ponudnik najemnih stanovanj za upokojence in starejše osebe, ima 3.142 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 2.782 namenskih najemnih stanovanj in 360 oskrbovanih. Predvsem povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih je veliko večje od ponudbe.

»Do leta 2026 načrtujemo zgraditi več kot 400 oskrbovanih stanovanj. Največje potrebe se kažejo v mestnih občinah Ljubljana, Celje, Novo mesto in Maribor ter na Obali,« pove direktor mag. Andrej Hudoklin, ki je vodenje sklada prevzel pred enim letom, pred tem pa je bil generalni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zadnja oskrbovana stanovanja so ponudili starejšim lani v Brežicah in Izoli. Vse so zelo kmalu oddali. Oskrbovana stanovanja imajo v Logatcu, Kranju, Celju, Krškem, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Kopru, Trzinu, Trebnjem, Brežicah, Izoli, Škofljici in na Brdu v Ljubljani. Trenutno se pripravljajo na gradnjo 60 oskrbovanih stanovanj na Bledu, ki naj bi jih zgradili in ponudili v najem v letu 2020.

Višji standard v oskrbovanih stanovanjih

Oskrbovana stanovanja so namenjena predvsem starejšim od 65 let, ki lahko živijo še samostojno, imajo pa na voljo pomoč, če bi jo potrebovali, od prehrane, čiščenja, pranja, likanja … Stanovanja so prilagojena za bivanje starejših (široki hodniki, vrata in dvigala, brez pragov, večja kopalnica, opremljena s prilagojeno sanitarno opremo, držali …). Grajena so po višjih standardih kot klasična, velika so od 40 do 60 kvadratnih metrov. V stanovanju pa je tudi sistem varovanja na daljavo (klic v sili).

Najpogosteje so v bližini domov za upokojence, kar stanovalcem omogoča, da se za doplačilo lahko dogovorijo za najrazličnejšo pomoč, tako so jim na voljo tudi zdravstvene storitve doma. »Pri novih projektih bomo tako kot v Izoli stremeli k temu, da upokojencem zagotovimo tudi kakovosten skupni prostor oziroma si prizadevali, da bomo v dogovoru z lokalno skupnostjo, če bodo take potrebe, zagotovili tudi prostor za medgeneracijski center, ki ga lahko uporabljajo vsi upokojenci v občini, saj je naš cilj, da se najemniki in drugi krajani, starejši in mlajši, družijo,« poudari Hudoklin. 

Povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih presega ponudbo. In kdo lahko zaprosi za najem? Pogoj za najem je, da je prosilec upokojenec ali oseba, starejša od 65 let, da je sposoben samostojnega bivanja in plačevanja najemnine in drugih stroškov stanovanja. Ob gradnji oskrbovanih stanovanj objavijo razpis s kriteriji za izbor. Če interes za gradnjo podpre tudi lokalna skupnost, ki neodplačno podeli stavbno pravico, imajo praviloma prednost pri najemu domačini. Ker je povpraševanja več kot stanovanj, se interesenti lahko prijavijo na čakalno listo.

Cena najema oskrbovanega stanovanja se giblje med 4,30 in 7,60 evra za kvadratni meter in je odvisna od lokacije ter arhitekturne in tehnološke zasnove posameznega objekta.

Obnova starih najemnih stanovanj

»Krepiti pa moramo tudi sklad namenskih najemnih stanovanj. Starejša stanovanja, ki niso več primerna za bivanje upokojencev, postopoma obnavljamo skladno s finančnimi zmožnostmi. Če za stanovanja ni zanimanja, še zlasti če so v objektih, kjer je Nepremičninski sklad PIZ manjšinski lastnik, pa se odločimo za odprodajo le-teh, hkrati pa si prizadevamo, da jih tam, kjer so največje potrebe, nadomestimo z novimi, primernejšimi za bivanje starejših,« pove Hudoklin. Stanovanja imajo razpršena po vsej Sloveniji, največ stanovanj, za katera ni zanimanja, imajo trenutno v Zasavju. Pri obnovi starejših stanovanj sicer odpravljajo arhitektonske ovire, gradijo dvigala in poskrbijo tudi za energetsko obnovo objektov. Pred kratkim so tako na primer obnovili objekt z namenskimi najemnimi stanovanji v Ajdovščini ter tri tovrstne objekte na Prevaljah. (fotografija Prevalje, Trg 41)

Najemnina za klasična namenska najemna stanovanja je nižja od najemnine za oskrbovana stanovanja, ki so prilagojena za bivanje starejših in invalidnih oseb. Cena je odvisna od velikosti, starosti stanovanja in kraja, kjer je, v povprečju pa znaša 3,40 evra za kvadratni meter. Najemnina je sicer prosto oblikovana, povprečna velikost stanovanj znaša 37 kvadratnih metrov. »Pri načrtovanju novih stanovanj želimo zagotoviti več bivalnega prostora in kakovostno bivalno okolje, obenem pa se zavedamo omejitev v plačilni zmožnosti upokojencev,« pove Hudoklin in opozarja, da trenutna višina najemnin dolgoročno ne zagotavlja dovolj dohodkov, da bi lahko hitreje širili mrežo oskrbovanih in namenskih najemnih stanovanj ter finančno stabilno poslovali. Zato se skupaj z drugimi stanovanjskimi skladi zavzemajo za spremembo stanovanjskega zakona in uvedbo stroškovne najemnine ter ustreznega stanovanjskega dodatka, ki bi bil zagotovljen tistim, ki ne bi zmogli plačila stroškovne najemnine. »Če bi bistveno povečali sklad najemnih stanovanj, bi to pričakovano ugodno vplivalo tudi na trg najemnin in nepremičnin na splošno, saj cene tržnega najema, zlasti pa cene stanovanj, ne bi več letele v nebo tako kot zdaj,« poudari Hudoklin.

Glede pritožb nekaterih nad višino varščine pa odgovarja, da je opredeljena le kot ena od možnosti za zavarovanje plačila najemnine in obratovalnih stroškov za tiste, ki morebiti ne dosegajo dohodkovnega cenzusa za dodelitev najemnega stanovanja. Določena je z internimi pravili družbe in je namenjena poravnavi neplačanih obveznosti najemnika, temelji pa na izračunu povprečne višine neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov v času do sodne izselitve najemnika, ki krši določbe najemne pogodbe. Vse morebitne težave, povezane z neplačevanjem najemnine in obratovalnih stroškov, pa si skupaj z najemnikom in upravnikom posamične večstanovanjske stavbe prizadevajo reševati sproti.

In kako do namenskega najemnega stanovanja? Interesenti lahko vlogo naslovijo na stanovanjske komisije pri društvih upokojencev, le-te presojajo upravičenost do dodelitve najemnega stanovanja, nato pa enkrat letno posredujejo prednostne liste Nepremičninskemu skladu PIZ. Izjema je le v Ljubljani, kjer oddaja poteka na temelju javnega razpisa. Zadnji je pravkar v pripravi in bo objavljen predvidoma konec oktobra.

Spodbujanje sobivanja

Pri Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razvijajo tudi novo zasnovo gradnje manjših objektov za sobivanje starejših. V objektu, kjer naj bi bivalo do šest ljudi, bodo skupni prostori (kuhinja z jedilnico, dnevna soba in terasa), vsak stanovalec pa bo imel svojo sobo s kopalnico in sanitarijami. S takšnim načinom bivanja želijo dolgoročno spodbuditi upokojence k druženju in medsebojni pomoči ter hkrati ponuditi kakovostno bivalno udobje za zmerno najemnino. Projekt naj bi razvili do konca letošnjega leta, naslednje leto pa načrtujejo poiskati primerne lokacije za postavitev tovrstnih objektov v več krajih po Sloveniji.

Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media