Za večjo vključenost starejših v digitalni svet
Elektronske storitve se hitro razvijajo na vseh področjih. Koliko starejših jih že uporablja in kako jih čim več vključiti, so poskušali odgovoriti na nedavnem posvetu o zagotavljanju e-storitev za starejše od 55 let v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so se ga udeležili predstavniki pomembnih javnih zavodov, podjetij in organizacij. Pobudnik in moderator posveta dr. Jože Gričar, zaslužni profesor mariborske univerze, ki je zelo dejaven v združenju e-seniorjev, je poudaril, da so e-storitve dolgoročen projekt, ki starejšim prinaša kakovostnejše življenje, zato jih je treba pritegniti in naučiti uporabljati sodobno tehnologijo. Aprila prihodnje leto bo Slovenija gostila mednarodni posvet o e-storitvah in e-vključenosti starejših.
Smo sredi največjih demografskih sprememb, kjer se spreminjajo tudi medgeneracijsko razmerje in odnosi. Staranje pa se bo še podaljševalo in vsaka starost lahko nekaj ponudi, zato starejši po upokojitvi ne bi smeli biti odrezani, je opozoril dr. Božidar Voljč, med drugim svetovalec SAZU za javno zdravje, zdravstveno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, in se vprašal, v kolikšni meri lahko tehnološki razvoj prispeva k boljši starosti.
Prednosti e-storitev
Vsi sodelujoči so razlagali, katere e-storitve ponujajo, koliko ljudi jih uporablja, kako se vključujejo starejši in kje se odpirajo še nove e-poti. Med udeleženci so bili Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ministrstvo za delo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Telekom, združenje bank, Narodna in univerzitetna knjižnica, Mestna knjižnica Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, zdravstvene, gospodarske in kulturne ustanove. Med najbolj »množične« ustanove spadata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zpiz zavaruje 938.000 oseb, pokojnine pa izplačuje 617.000 upokojencem v Sloveniji in v več kot 50 državah po svetu. Na zavodu poslujejo tako rekoč brezpapirno od prejema vloge do priznanja pravice in izdaje odločbe, omogočajo pa tudi vse več e-storitev, ki jih stranke lahko opravijo doma in zunaj uradnih ur. Storitev eZPIZ uporablja več kot 67.000 registriranih uporabnikov, od teh je 30.000 starejših od 55 let. Število tistih, ki uporabljajo storitev informativnega izračuna datuma upokojitve in višine upokojitve, kjer ni potrebna registracija, pa je še višje, več kot 150.000 obiskov na leto.
Tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je veliko njihovih storitev elektronskih. Mejnik je postala uvedba zdravstvene kartice leta 2000. V skladu s temeljnim poslanstvom, da z zbranimi sredstvi omogočajo zavarovanim osebam enake možnosti dostopa do zdravstvenih storitev in drugih pravic iz zavarovanja, krepijo tudi elektronsko poslovanje. Zavarovanci si lahko na spletu naročijo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, lani jo je naročilo več kot 428.000 zavarovancev, kar je več kot 80 odstotkov, zadnji dve leti pa lahko naročijo tudi slovensko zdravstveno kartico. Še posebej za starejše, ki so pogostejši uporabniki zdravil, je pomembno, da lahko na spletu preverjajo dostopnost zdravil v centralni bazi zdravil, ki jih krije zavarovanje in so dostopna brez doplačila. Lani je bilo več kot 492.600 obiskov.
Pomembni so socialni stiki
Zelo dobro je bil sprejet e-recept, 92 odstotkov jih je že v tej obliki, prednost je, da za obnovljiv recept ni potreben obisk zdravnika in lahko zdravila prevzamemo v vseh slovenskih lekarnah. Bolj z zadržkom pa so predvsem starejši sprejeli elektronsko napotnico. Na posvetu je bilo tudi poudarjeno, zakaj nekateri javni registri, kot je register fizioterapevtov, ki so za starejše zelo pomembni, niso odprti. Potreba po fizioterapiji bo s staranjem prebivalstva zelo naraščala, zato bi nujno morali organizirati rehabilitacijo na domu, kar pa že spada na področje dolgotrajne oskrbe.
Posvet je pokazal, da imamo že veliko elektronskih storitev, da pa je treba poskrbeti za čim večjo e-pismenost starejših, poleg tega potrebujemo povezovanje in sodelovanje ne le doma, ampak tudi v tujini. Kot primer dobre prakse je bil predstavljen kanadski priročnik z e-storitvami za starejše, kakršnega bi veljalo pripraviti tudi pri nas.
Ob poudarjanju pomena tehnologije pa je povedno zaključil dr. Voljč, ki je opozoril, da je treba biti pozoren na probleme starejših in da je njihova največja bolezen osamljenost. Pomembni so dotiki in pogledi v oči, kajti socialni stiki podaljšujejo življenje.
