Podjetne redovnice iz Studenic

Zgodbe | nov. '18

Delno obnovljen samostan Studenice

Studenice so majhen trg na severnem vznožju Boča. Srednjeveško naselje je prvič omenjeno leta 1202 kot last petrinjskega samostana. Leta 1237 je Zofija Rogaška ustanovila hospital, ki je bil namenjen oskrbi romarjev ter onemoglih domačinov. Kasneje pa sta skupaj s sestro Rikardo ustanovili ženski samostan.

Leta 1245 mu je oglejski patriarh priključil slivniško pražupnijo, a leta 1251 je konjiški župnik izročil samostanu v posest cerkvi v Poljčanah in Laporju. V 14. in 15. stoletju naj bi studeniški samostan veljal za najbogatejšega na Štajerskem. Samostan s cerkvijo predstavlja najdragocenejši spomenik romanike na Slovenskem.

Samostan je utrpel veliko škode zaradi turških vpadov, o čemer priča potopis Paola Santonina, ki je nastal v letih od 1485 do 1487. Pisec je spremljal patriarhovega generalnega vikarja škofa Petra Karla iz Caorle po pokrajinah Dravske doline, Zilje in južne Štajerske, ki so jih opustošili Turki.

Zgodnjegotski stebrni portal samostanske cerkve v Studenicah

Pisec piše, da so Turki v cerkvi v Studenicah uplenili kelihe in križe. Prednica in redovnice so zbežale skozi stranska vrata in se zatekle na varno na bližnjo gozdnato goro. Škof Peter Karl je z obredom posvetitve obnovil v prejšnje stanje oltar svete Ane in svetega Krištofa, katerih groba so razkopali Turki. Santonino opisuje prijetno vzdušje v samostanu. Po večerji so škofa pospremili v bolj odmaknjen konec samostana. »Tam mu je v navzočnosti vsega kapitlja redovnic ena od mlajših in lepših umila glavo … In upravitelj samostana ga je iz sklede polival z vodo. Naš škof je potrpežljivo prenašal vse te usluge; kdo pa bi kaj takega tudi zavrnil od devic, pa še lepih povrh? Vendar se pri tem ni nikdar zgodilo nič nespodobnega, vsaj v dejanju ne, v duhu in željah pa se je nemara komajda ostajalo v mejah vzdržnosti … Tudi drugi so bili deležni raznih uslug, vendar samo spodobnih ...« je potopisec zgovorno opisal dogajanje v Studenicah.

Samostan so delno prizadele tudi posledice bojev med grofi Celjskimi in vojn z Ogri. Leta 1535 so samostanu zadali hude udarce kmečki upori. V 16. stoletju je tukajšnje redovnice, ki so bile plemenitega rodu, zajelo luteranstvo. Leta 1782, v času vladarja Jožefa II., je bil samostan razpuščen.

Samostansko poslopje Studenice je bilo že v začetku 19. stoletja v razvalinah. Zdajšnje je zgradil Alojz Šparovec, ki je kupil posest v 40. letih 19. stoletja. Leta 1892 so ga kupile sestre magdalenke spokornice, ki so prišle iz Šlezije. Leta 1949 je bil samostan nacionaliziran, nato vrnjen Cerkvi, ki je začela stavbe obnavljati. 

Informacije: Turistično društvo Studenice, tel. št.: 040 432 810.

Besedilo in fotografiji: Franček Štefanec


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media