Malaga, andaluzijski dragulj v deželi španski
Pristanišče
Malaga leži na jugu Španije in je največje najjužnejše evropsko mesto, kjer danes živi več kot pol milijona ljudi. Pred skoraj 3000 leti so jo ustanovili Feničani, tako je tudi eno najstarejših mest na svetu. Letoviško mesto je sončna prestolnica poznane Coste Del Sol, ki je dobro znana slovenskim maturantom in kjer so najtoplejše evropske zime. Je tudi rojstno mesto Pabla Picassa.
Uročila me je takoj, ko smo zapluli v njeno pristanišče, kjer se je pozibavalo nekaj velikih jaht in jadrnic. V ozadju se je premikalo razgledno kolo s kabinami – Malaga Eye. Ob lepem vremenu se s 70 metrov visokega kolesa vidi daleč po Sončni obali. Na prostorni in elegantni pristaniški promenadi prevladujejo visoke palme ter sodobne umetniške skulpture. Pot nas je vodila mimo znane plaže Malagueta, ob njej se dvigajo visoke barvite stolpnice in hoteli. Na rjavi mivki je v jutranjem času poležavalo le malo ljudi. Opoldansko senco si lahko iščejo tudi pod palmami, po katerih brezskrbno poskakujejo živahne zelene papige.
Do zgodovinskega mestnega središča smo korakali po prelepih drevoredih s tropskim rastlinjem. Bujno rastlinstvo nas je prav osupnilo, in obžalovala sem, da ni bil med nami botanik, ki bi tolmačil to zeleno razkošje. Staro Malago z leve in desne strani obkroža množica visokih modernih stolpnic. Mesto je tudi lepo izhodišče do drugih andaluzijskih biserov, saj je eno uro oddaljeno do Granade, Cordobe ali Seville. Malaško letališče pa se imenuje po tu rojenem slikarju – Pablo Ruiz Picasso Airport.
Staro mestno jedro
Tako kot imajo v Granadi mestno zanimivost Alhambro, imajo v Malagi Alcazabo. To mogočno rdečo trdnjavo, ki je imela nekoč sto stolpov, znotraj nje pa so bili palače in vrtovi, so zgradili prav isti mavrski vladarji. Če želite do najboljše razgledne točke na mesto, nadaljujete malo v hrib do najvišje točke – gradu Gibralfaro. Od tam je mestna panorama prava paša za oči in dušo. Poleg novega in starega zgodovinskega dela mesta z mogočno katedralo vidite na levi strani še velikansko areno za bikoborbe, le-to pa obdaja cel grozd sodobnih stolpnic, ki jo skoraj 'skrivajo'. Pejsaž pa še dopolni lično pristanišče, kjer je vedno na obisku tudi kaka križarka.
Mogočna malaška katedrala
Močan vtis sta name naredili slikovita univerza in velika malaška katedrala iz 16. stoletja, ki so jo zaradi enega stolpa poimenovali La Manquita (Enoroka), nadgradili pa so jo iz mošeje. Ponaša se z razkošno notranjostjo in atraktivnimi orglami. Izvemo, da je zaščitnica mesta Santa Maria de la Victoria.
Ko smo pohajkovali po ulicah starega mestnega jedra, kjer so nekoč kar 800 let vladali Berberi, smo na vsakem koraku zaznali sledi različnih kultur in civilizacij. Razkropili smo se po barvitih ter živahnih ozkih uličicah, polnih turistov, domačini pa so gotovo ob sangriji raje posedali v kaki mirni stranski uličici. Mične trgovinice in restavracije so vabile in tudi zvabile, če ne drugega na kavo in churros – ocvrto palčko iz paljenega testa.
Hola artistas
Malaga ni samo za tiste, ki si želijo sonce, plažo in prijetne hotele, ampak je tudi oaza za ljubitelje umetnosti. Mesto je prepredeno z raznimi muzeji in gledališči. Veličasten je trg Plaza de la Merced, kjer stoji rojstna hiša velikega Picassa. Na vogalu stavbe, na številki 15, je zdaj galerija Museo Casa Natal de Picasso, v kateri je vedno polno obiskovalcev, na razpolago imajo prelepe spominke. Tam ima prostore tudi Picassojeva fundacija.
Restavracije in bari vabijo
Leta 2003 so nedaleč stran v palači Buenavista, ki je blizu katedrale, odprli nov Picassov muzej. Na ogled sta začasna in tudi stalna zbirka del iz raznih obdobij, posebnost pa je, da so dela podarili umetnikovi sorodniki. Čeprav nisem oboževalka slikarskega genija, sem si na hitro ogledala razstavljene abstraktne umetnine. Zelo zanimiv se mi je zdel njegov dramatični življenjepis in napis s polnim umetnikovim imenom: Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Clito Ruiz y Picasso. Pa tudi podatki, da je ob svoji smrti zapustil neverjeten opus 13.500 slik in skic, 100.000 grafik, 34.000 ilustracij ter 300 plastik oziroma keramik pa verjetno še kaj. V Guinnessovi knjigi rekordov je vpisan kot najplodnejši umetnik. Je pa tudi slikar, čigar dela so največkrat ukradli, pogrešajo jih kar 550. Med drugimi kulturnimi ustanovami imajo zanimiv muzej 'Kocka', stavbo iz jekla in večbarvnega stekla, ki je podružnica slovitega pariškega muzeja Pompidou, na vpogled pa je tudi del pariške zbirke slik.
Vsak april je v Malagi odmeven filmski festival, ne nazadnje se je tukaj rodil filmski igralec Antonio Banderas, ki je pred kratkim upodobil slavnega someščana Picassa na filmskem platnu in v televizijski seriji. V predvelikonočnem času tradicionalno praznujejo Sveti teden Malage, ko ljudje hodijo v procesiji, plešejo in pijejo šeri v ogromnih količinah. Sicer pa teče življenje v teh krajih počasneje, imajo dobro lokalno kulinariko, kot so paelle ter razne ribe, in tudi dobra vina. Za razvajanje brbončic žal ni bilo časa, saj smo ves čas nekam hiteli, večerja pa nas je čakala na ladji. A nekaj steklenic je le romalo med našo prtljago. Ko se človek poslavlja od tega magičnega mesta, si zaželi, da se vrne sem še kdaj. Morda pozimi ...
