Pokojninsko blagajno krepi rast prispevkov

Dobro je vedeti | nov. '18

Zelo spodbudno je, da na podlagi novih makroekonomskih izhodišč predvidevajo bistveno boljše finančno poslovanje pokojninske blagajne v tem letu, kot so načrtovali, in to na račun glavnega vira – prispevkov zavarovancev in delodajalcev. Že v prvem polletju so bili ti prispevki ugodnejši, kot so bili načrtovani, še ugodnejše rezultate pa pričakujejo do konca leta. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je tako na seji 27. septembra pozitivno ocenil poročilo o polletnem poslovanju zavoda.

Finančni načrt za leto 2018 (FN 2018) je bil izdelan na temelju realne rasti BDP-ja, ki naj bi znašala 3,9 odstotka, nova ocena pa kaže, da bo višja za 5,1 odstotka. Še pomembnejša je nominalna rast prispevne osnove, zaradi katere bodo dohodki iz glavnega vira, to je prispevkov za socialno varnost, bistveno višji. V finančnem načrtu je določena v višini 5,7 odstotka, po novi oceni pa naj bi znašala 7,4 odstotka. Višja je tudi rast zaposlenosti, ki naj bi znašala 3,6 odstotka (FN 2018 – 2 odstotka). Zaradi ugodne gospodarske rasti naj bi se brezposelnost zmanjšala za 14,7 odstotka (FN 2018 – 7,7 odstotka). Mnogi zaposleni so že doživeli povišanje plač, verjetno pa jih bodo ponovno še do konca leta, saj je nominalna rast povprečne plače v naši državi predvidena za 4 odstotke (FN 2018 – 3,6 odstotka).

Polletno poslovanje zavoda kaže, da je imel 2.577.193.318 evrov dohodkov in 2.575.314.135 evrov odhodkov, pri tem pa je treba posebej poudariti, da je redno, brez zadolževanja izplačeval vse svoje obveznosti. Prispevki tako zavarovancev kot delodajalcev so bili višji, kot so bili načrtovani v finančnem načrtu, na odhodkovni strani pa je nižja rast pri glavnih postavkah. Do tega je prišlo zaradi nekoliko nižje rasti posameznih kategorij uživalcev tako pokojnin kot drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Polletno finančno poslovanje zavoda in nove projekcije o rasti uživalcev pravic, ki so izdelane na podlagi gibanja uživalcev v prvem polletju, in nova makroekonomska izhodišča so bili podlaga za oceno finančnega poslovanja do konca leta. Tako ocenjujejo, da bo zavod poslovno leto zaključil z izravnanimi dohodki in odhodki v obsegu 5.312.642.529 evrov, kar pomeni za 0,7 odstotka manj, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu.

Manj iz državnega proračuna

In koliko sredstev bo pokojninska blagajna dobila iz glavnega vira – davčnih dohodkov, predvsem iz prispevkov za socialno varnost? Ocenjujejo, da bodo znašali 4.158.920.816 evrov, kar pomeni v primerjavi z načrtovanimi za 2,7 odstotka več. V številkah to pomeni, da bo v pokojninsko blagajno iz tega naslova prišlo 110,7 milijona evrov več. Tako ugoden rezultat bo nastal predvsem zaradi večje rasti zaposlenih in večje rasti bruto plač. Še bolj spodbuden pa je podatek, da bo po mnogih letih (od leta 1996) v strukturi skupnih dohodkov zavoda ta vir znašal 78,3 odstotka (75,6 odstotka v FN 2018).

Drugi glavni vir financiranja pokojninske blagajne je državni proračun, ki ima obveznosti po dveh zakonskih podlagah, in sicer za tako imenovane tekoče obveznosti države (pokojnine in drugi prejemki po posebnih predpisih in oproščeni prispevki) in dodatne obveznosti države (kritje razlike med dohodki in odhodki zavoda). Ocenjujejo, da bo celotna obveznost države po obeh podlagah znašala 865.610 evrov in bo za 9,9 odstotka nižja od načrtovanih. Nižja obveznost državnega proračuna je posledica višjih dohodkov iz naslova prispevkov in nekoliko manjših izdatkov pokojninske blagajne.

V skladu z veljavno zakonodajo bo za pokojnine potrebnih 4.477.972.004 evrov. V primerjavi z načrtovanimi bodo nižje za 0,7 odstotka oziroma za 30 milijonov evrov. Če pa gledamo z vidika absolutnih zneskov, bodo nižji predvsem odhodki za starostne, vdovske in invalidske pokojnine, ker se ocenjuje nižja rast tovrstnih uživalcev, kot je bila določena s finančnim načrtom. V strukturi celokupnih sredstev za pokojnine imajo razumljivo največji delež uživalci starostnih pokojnin. S finančnim načrtom je bila predvidena letna rast uživalcev za 2,3 odstotka, po novi oceni pa naj bi ta znašala 1,6 odstotka. Ugodni trendi se nakazujejo tudi pri vdovskih in invalidskih pokojninah.

Pozitivni trendi glede rasti posameznih kategorij uživalcev pokojnin nedvomno kažejo, da obstoječa reforma (ZPIZ-2) z vsemi spremembami daje pozitivne učinke.

Demografska slika našega prebivalstva in s tem tudi uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa nas opozarja, da se bo pri pomembni pravici, ki jo sedanji sistem zagotavlja določenim kategorijam oseb, to je pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, rast teh upravičencev v prihodnje le še povečevala. To izhaja tudi iz nove ocene rasti, ki je razvidna iz poročila zavoda, saj je finančni načrt predvideval rast 2 odstotka, po novi oceni pa naj bi znašala 3 odstotke. V zvezi s to pravico in pravico do invalidnine za telesno okvaro pa so v razpravi še posebej opozorili, da bi morali tudi ti dve pravici doživeti primerno uskladitev. Ugodni gospodarski kazalniki in spodbudno finančno poslovanje zavoda nas opozarjajo, da v prihodnje na te kategorije upravičencev ne bi smeli več pozabiti.

Na koncu še dodajmo, da je tudi kapitalski sklad svojo obveznost do pokojninske blagajne že izpolnil, in to celo v mesecu juliju z nakazilom 50 milijonov evrov.

Spodbujanje zaposlovanja invalidov

Svet zavoda je posebno pozornost posvetil tudi poročilu o poslovanju sklada na področju spodbujanja zaposlovanja invalidov. V zadnjih letih se postopoma dviguje delež invalidov v celotnem številu zaposlenih v naši državi. Ta odstotek je v letu 2008, to je pred ekonomsko krizo, znašal 3,91 odstotka, v času krize se je zniževal, v zadnjih letih pa ponovno narašča. Tako je ta delež v letu 2017 znašal 3,86 odstotka oziroma je bilo zaposlenih 33.248 invalidov. V primerjavi z letom 2016 se je število zaposlenih invalidov povečalo za 1.105. Pri tem pa ne gre prezreti, da se v zadnjih letih število vseh zaposlenih v naši državi povečuje hitreje kot število zaposlenih invalidov.

Lahko ugotovimo, da je naša država uzakonila več spodbud, da bi se delovni in drugi invalidi lahko zaposlili v skladu s svojimi zmožnostmi. Pomemben ukrep predstavlja uveljavitev kvote za zaposlovanje invalidov. Pred leti sprejeta uredba določa delež invalidov, ki jih mora zavezanec za kvoto zaposliti glede na celotno število pri njem zaposlenih delavcev. Kvota je odvisna tudi od registriranega področja glavne dejavnosti delodajalca. Ta odstotek znaša od 2 do 5 odstotkov. Poslanstvo sklada je tudi nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti glede kvote. Iz poročila je razvidno, da je bilo takih zavezancev 5.476, od teh pa kvote ne dosega 2.314 delodajalcev, dosega pa jo 3.762 delodajalcev. Sistemski ukrepi določajo tudi ugodnosti, da bi spodbudili delodajalce k doseganju kvote, celo njenemu preseganju. Delodajalci lahko kvoto izpolnijo na več načinov in se sami odločijo, kateri način je za njih glede na število zaposlenih in glede na dejavnost najprimernejši. Kvoto lahko izpolnijo na ta način, da zaposlijo predpisano število invalidov z najmanj 20 urami tedensko in jih mora delodajalec prijaviti kot invalide na ZZZS. Lahko pa kvoto izpolnijo na ta način, da plačajo prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Ta prispevek znaša 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil delodajalec dolžan zaposliti, da bi izpolnil predpisano kvoto. Kot je razvidno iz poročila, pa se mnogi delodajalci odločijo za drug način, to je za t. i. nadomestno izpolnitev kvote. Če se odločijo za to obliko, morajo skleniti pogodbo o ustreznem poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom. V tem primeru se priznajo stroški dela v višini najmanj 15 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote. 

Da bi še v večji meri spodbujali delodajalce k zaposlovanju invalidov, so pomembni tudi naslednji ukrepi. Tako po veljavni zakonodaji poznamo nagrade za preseganje kvote. Do te nagrade so upravičeni delodajalci, ki presegajo kvoto, pa tudi delodajalci, ki niso zavezanci za kvoto, pa zaposlujejo invalide, vendar pa morajo vedeti, da ni mogoče upoštevati tistih invalidov, katerih invalidnost je nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri njih. Ta nagrada ni tako majhna, saj znaša 20 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida nad predpisano kvoto, seveda za tiste mesece, ko delodajalec presega kvoto.

Pomembna spodbuda je tudi oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do nje je upravičen tisti delodajalec, ki presega kvoto, kot tudi delodajalec, ki ni zavezanec za kvoto, pa zaposluje invalide. Tudi subvencija plač invalidom predstavlja pomembno spodbudo glede zaposlovanja invalidov. Do subvencije so upravičeni invalidi, ki so zaposleni na zaščitenem delovnem mestu, v podporni zaposlitvi ali invalidskem podjetju. Seveda gre za invalide, ki dosegajo nižje delovne rezultate, ki so posledica invalidnosti. Subvencije so različne in niso majhne. Osnova za izračun višine subvencije je minimalna plača. Višina subvencije je odvisna od doseganja delovnih rezultatov invalida. Najvišja subvencija gre invalidu v zaščitni zaposlitvi in znaša od 40 do 70 odstotkov minimalne plače. V podporni zaposlitvi ali v primeru invalidskega podjetja pa subvencija znaša 10 do 30 odstotkov minimalne plače. Iz poročila sklada je razvidno, da iz leta v leto narašča število delodajalcev in število invalidov, ki koristijo omenjene spodbude. Lahko pa se vprašamo, kje so vzroki, da se ne izboljšuje stanje glede prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo invalidov. Že leta se opozarja, da je tovrstnih zahtevkov zelo malo. Zastavlja se vprašanje, ali so tako invalidi kot delodajalci dovolj seznanjeni s to spodbudo, da bi jo lahko v večji meri koristili. Končno naj opozorimo še na eno spodbudo, to je plačilo stroškov prilagoditve vozil za zaposlene ali samozaposlene invalide. Odločbo o tej pravici izda upravna enota, stroške pa poravna sklad.

Člani sveta so posebej opozorili, naj bi sklad v prihodnje posebej prikazal tudi stanje glede zaposlovanja in spodbud za delovne invalide in si še nadalje prizadeval za boljše sodelovanje z vsemi ključnimi deležniki na tem področju. Pravočasno naj tudi opozarja pristojne organe na odpravo administrativnih ovir, ki vplivajo na učinkovitost njihovega poslovanja.

Tudi na tokratni seji je svet zavoda imenoval nove izvedence s področja medicinske stroke in se ponovno zavzel za nujno oblikovanje enotnega izvedenskega organa v državi s področja socialnega zavarovanja.

Anka Tominšek, fotografija J. D.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media