Drobnoplodni kivi in vrtnine v zasipnici
Bližajo se zimski dnevi, ko je treba poskrbeti za vitamine z domačega vrta. Z drobnoplodnim bavarskim in sibirskim kivijem se boste ob primernem skladiščenju v domači kleti sladkali še dolgo v zimo. Pred uživanjem plodov ni treba lupiti. Nekaj sort je samooplodnih, zato ni treba, da rastejo v paru. V večini primerov je treba skupaj saditi moško in žensko rastlino. Za zimsko skladiščenje korenja, kolerabe, repe, črne redkve in rdeče pese pa v rastlinjaku uredimo zasipnico.
Na domačih vrtovih svetujem sajenje samooplodnih sort kivija, ker je za pridelek dovolj samo ena rastlina. Med samooplodne sorte bavarskega kivija uvrščamo sorte issai, kokuwa in vitikivi. V vinogradih sadimo skupaj moške in ženske sorte. Bavarski kivi, sorta bayern kiwi, je moška rastlina in ne tvori plodov, obvezno jo sadimo ob žensko rastlino in tako zagotovimo pridelek. Priporočam, da na eno moško rastlino sadimo do 5 ženskih rastlin. Sorta scarlet nas razveseli z drobnimi plodovi v grozdih že v mesecu avgustu in začetku septembra. Septembra zorijo še sorte hardy red, weiki in bingo. V sredini septembra obiramo sorte kens red in purpurna sadowa. Med septembrom in oktobrom rodi sorta geneva, zgodaj oktobra obiramo plodove sorte ananasaya, oktobra pa plodove sorte jumbo.
Sibirski kivi ima lepe tudi liste, saj se listi na sončni strani obarvajo zeleno-belo-rožnato. Sorta sibirskega kivija dr. Szymanowski iz rodu kolomikta je samooplodna, zato ne potrebuje dodatnega opraševalca. Rodi avgusta oziroma približno 130 dni potem, ko odmrzne zemlja. Vse je odvisno od vremena. Sorta sibirskega kivija dr. Szymanowski zraste do višine 3 m. Letni prirast je 1 do 2 m. Priporočam, da jo sadimo na sončno do polsenčno lego. Kiviji iz rodu kolomikta spadajo med najlepše kivije, imajo privlačne rahlo dišeče cvetove in zanimive pisane liste, ki se jeseni obarvajo v prijetno toplo žametno rdečo barvo. Bavarski in sibirski kivi sadimo jeseni ali spomladi. Spomladi sadiko prikrajšamo na 2 do 3 brste in pustimo le en poganjek za glavno deblo. Junija ga oskrbimo tako, da prikrajšamo vrh na višini 2 do 3 m. Levo in desno pustimo dva poganjka, druge odstranimo. Drugo leto po sajenju pustimo nekaj glavnih poganjkov. Pravo rez opravimo tretje leto po sajenju. Režemo ga podobno kot trto.
Kivi lepo uspeva v vinogradu
Opažam, da vse več bavarskih kivijev raste v vinogradih. Glede na to, da je trte vse manj in jo celo izsekavajo, je na njenem mestu vse več užitnih uporabnih rastlin, ki imajo večjo uporabno vrednost kot trta. Na oporo, ki je pred tem služila za trto, lahko brez težav sadimo bavarski kivi. Tudi gojimo ga podobno kot trto. Bavarske in sibirske kivije lahko privezujemo tudi ob žico, ki jo na oporo vzdolžno namestimo ob zidovih ali na brajdi. Tako se bomo z drobnimi plodovi v grozdih sladkali od poletja do jeseni. Pozne sorte lahko za zimski čas hranimo tudi v domači kleti pri temperaturi 2 do 5 ºC. Plodov so zelo veseli tudi otroci, saj so sladki in jih ni treba lupiti.
NASVET: Zasipnica
V rastlinjaku zasipnice ne pokriva sneg, tudi zemlja ob deževju ni tako mokra kot na prostem. Tako do vrtnin pridemo dosti lažje kot v zasipnici na prostem. Korenje, kolerabo, repo, črno redkev in rdečo peso po potrebi pobiramo in sproti porabimo pri pripravi različnih jedi. Če smo pridelek izkopali v suhem vremenu in vrtnin nismo poškodovali, bomo pridelek dobro skladiščili. Treba je odstraniti tudi listje, tako da pustimo dober centimeter peclja in ne ranimo korena ali gomolja. Priporočam, da je zasipnica vsako leto na drugem koncu rastlinjaka. Tako bo manj težav s skladiščnimi boleznimi. Jame za zasipnico ni treba kopati pregloboko. Zadostuje že globina 30 cm, široka pa naj bo največ 1,5 m. Dolžino jame izkopljemo glede na potrebo za skladiščenje pridelka. Dno zasipnice obložimo s smrečjem, da glodavcem otežimo dostop do pridelka. Za lažje izkopavanje pridelka jo prekrijemo s paroprepustno folijo (filcem), ki jo najdemo v vsaki gradbeni trgovini. Zgornji del prekrijemo še s smrečjem ali koruznico in dodamo nekoliko zemlje. Tako si v zimskem času olajšamo izkop pridelka, saj v rastlinjaku ni snega. Zasipnico občasno zalijemo, da ohranjamo ustrezno vlago in kakovost pridelka.
