O venski trombozi vemo premalo

Dobro počutje | nov. '18

Zdravnica dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana in Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Tromboza je smrtno nevarna bolezen in spada med vodilne vzroke za prezgodnjo smrt. Kar vsako četrto smrt namreč lahko pripišemo boleznim, ki so posledica tromboze. Pri trombozi pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap, ki ju javnost dokaj dobro prepozna, nastaneta kot posledica arterijske tromboze.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pa je ob letošnjem svetovnem dnevu tromboze več pozornosti posvetilo venski trombozi ter z njo povezano pljučno embolijo, ki sta javnosti bistveno manj znani, a nič manj nevarni. Venska tromboza najpogosteje nastane v venah okončin; če se strdek odtrga in odpotuje v pljučne vene, to imenujemo pljučna embolija. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija. Po ocenah zdravnikov to bolezen v Sloveniji utrpi vsako leto okrog tri tisoč ljudi, pogosteje pa nastane pri bolnikih z rakom, slabo pomičnih bolnikih, pri bolnikih po kirurških posegih in poškodbah, v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, pri ženskah pa tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo ter zgodnjim poporodnim obdobjem. 

Preprečiti, če je le mogoče

Opozorilni znaki globoke venske trombembolije so bolečina in občutljivost v mečih ali stegnu, otekanje noge, stopala ali gležnja, pordelost ali opazno razbarvanje kože, koža je topla na dotik, razširjene površinske vene. Znaki in simptomi pljučne embolije pa vključujejo: kratko sapo (zasoplost), hitro dihanje, bolečine v prsnem košu (lahko se poveča pri globokem vdihu), hiter srčni utrip, izkašljevanje krvi, vrtoglavico, omotičnost in celo izgubo zavesti.

O dejavnikih tveganja pri venski trombozi težje govorimo, lahko pa bolezen v veliki meri preprečimo, če ob težavah nanjo pomislimo in ustrezno ukrepamo. Tveganje za nastanek se občutno poveča ob dolgotrajnem zdravljenju v bolnišnici. Dr. Tjaša Vižintin Cuderman z Interne klinike UKC Ljubljana pravi, da po ocenah zdravnikov kar 45 do 60 odstotkov vseh venskih trombembolij nastane v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, hkrati pa je to še vedno najpogostejši nepredviden razlog za smrt v bolnišnici. Zato je ob sprejemu v bolnišnico zelo pomembno zdravnike opozoriti, če se bolnik zdravi zaradi raka ali je bil v zadnjem mesecu pred sprejemom poškodovan, operiran ali že zdravljen v bolnišnici, ženske pa naj opozorijo tudi, če jemljejo hormonsko kontracepcijo ali so pred kratkim rodile. Zelo pomembno za preprečevanje bolezni je tudi, da se bolniki v bolnišnici v okviru zmožnosti čim več gibljejo. Bolezen uspešno zdravijo z antikoagulacijskimi zdravili v obliki podkožnih injekcij ali tablet. Kot preventiva pa so seveda pomembni zdrav življenjski slog, skrb za ustrezno telesno težo, redna telesna dejavnost (npr. hoja) in zadosten vnos tekočine.

Besedilo in fotografija: J. H. 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media