Stališča starejših Ljubljančanov do motenj kontinence

Dobro počutje | nov. '18

 V evropski in slovenski kulturi se zaradi bioloških in socialnih razlogov odnos do motenj kontinence med spoloma razlikuje. Med ženskami je teh težav več, povezujejo jih s porodi in predlog so ob menstruacijah vajene. Moški pogosto uriniranje povezujejo s seksualno nemočjo, plenice in zadah po seču pa s pomanjkanjem moškosti, medtem ko ženske urinski zadah bolj spominja na telesno zanemarjenost. Posledično so moški do pogovorov o teh težavah veliko bolj zadržani in jih je k njim treba spodbujati drugače kot ženske.

Čeprav so motnje kontinence v vseh starostnih obdobjih pogosta zdravstvena in socialna motnja, ostaja javnost o njih slabo poučena. Vzrokov je več in so povezani s samo stigmo in dejstvom, da veliko prizadetih o njih ne govori in ostajajo skrite, strokovno neobdelane in neurejene. Veliko zdravstvenega osebja je premalo ozaveščenega, v javnosti prevladuje prepričanje, da se ne da veliko pomagati in da je edino, kar preostane, nošenje plenic, kar prav tako predstavlja socialno stigmo.

Inštitut Emonicum je med obiskovalci dnevnih centrov ljubljanske mestne zveze upokojencev v Ljubljani opravil anketo o njihovih mnenjih glede motenj kontinence. Na anketna vprašanja so prostovoljno in anonimno odgovarjali socialno aktivni starejši meščani, obiskovalci sedmih dnevnih centrov za starejše v Ljubljani. V njih se starejše občanke in občani vključujejo v raznovrstne aktivnosti, ki pripomorejo k medsebojnemu druženju in vzdrževanju psihofizične kondicije.

Z anketo smo želeli izvedeti, kaj anketiranci vedo o motnjah kontinence, ali imajo težave tudi sami, kdo ve zanje, ali uporabljajo ustrezne pripomočke za ublažitev težav, ali s pripomočki lahko opravljajo dnevne in poklicne aktivnosti, ali jim izločki povzročajo kožna vnetja, ali so težave pomembna finančna obremenitev in kako naj bi te motnje po njihovem mnenju morali obravnavati. Prejeli smo 133 popolnoma ali deloma izpolnjenih anket. Kar devetdeset odstotkov odgovorov so prispevale ženske, moški le 10 odstotkov, a takšno je med obiskovalci dnevnih centrov tudi razmerje med spoloma.

Dobro ozaveščeni in obveščeni

Večina anketirancev je v starosti, ko motnje kontinence predstavljajo pomembno težavo in njihovi odgovori odražajo dejanske zadrege oseb z njimi, saj je njihova povprečna starost 68 let. Več kot dve tretjini anketirancev sta v starosti od 60 do 80 let. Deset odstotkov je mlajših od 60 let, 8,3 odstotka pa je starih več kot 80 let.

Med anketiranci jih ima 11,6 odstotka osnovnošolsko izobrazbo, 54 odstotkov jih je končalo srednjo šolo, 23,3 odstotka jih ima višjo in 5,9 odstotka visoko izobrazbo. Izobrazbena struktura anketirancev je podobna izobrazbeni strukturi slovenske družbe, presega pa jo po višji in visoki izobrazbi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ima osnovnošolsko izobrazbo 28 odstotkov državljanov, srednjo 53 odstotkov, visoko in višjo pa 19 odstotkov. Visoka izobraženost anketirancev je lahko posledica dejstva, da živijo v prestolnici, višja izobrazba pa ima v javnem zdravstvu pozitiven vpliv na preventivna in korektivna zdravstvena prizadevanja, kar bi lahko vplivalo tudi na potrebo posameznikov po vključevanju v aktivnosti dnevnih centrov.

V raziskavi smo obiskovalce dnevnih centrov vprašali, ali so motnje kontinence pogosta ali redka težava. Med 67 odstotki, ki so odgovorili na to vprašanje, jih je 67,4 odstotka menilo, da so pogosta težava, 25,8 odstotka, da so redke, 6,7 odstotka anketirancev pa je odgovorilo, da ne vedo, kako pogoste so. Če odštejemo tiste, ki so menili, da so redka težava, in tiste, ki na vprašanje niso znali odgovoriti, lahko ocenimo, da so anketiranci v večini pravilno seznanjeni z razširjenostjo teh motenj. Vendar je tudi tistih z napačno predstavo ali nevednostjo kar veliko (32,5 odstotka), še posebej, če ta rezultat apliciramo na vse starejše Slovence, med katerimi so motnje kontinence pogosta zdravstvena in socialna nadloga.

Možne vrste pomoči je naštelo 95,5 odstotka anketirancev, in sicer vaje za krepitev medeničnega dna 44,1 odstotka, predloge 17,3 odstotka, plenice pa 13,4 odstotka anketirancev. Operacije naj bi pomagale po mnenju 10,3 odstotka anketirancev, 6,3 odstotka jih je navedlo zdravila, 2,4 odstotka pa nasvete. Gibanje, poučenje, pregled in prehrana so bili navedeni v 3,2 odstotka. Struktura odgovorov kaže na pravilno razgledanost anketirancev o možnih vrstah pomoči.

Na vprašanje, kje so se poučili o motnjah in vrstah možne pomoči, je odgovorilo 78,7 odstotka anketirancev. Medije in televizijo je kot vir informacij navedlo 37 odstotkov, zdravniške nasvete 22 odstotkov, članstvo v društvu 18 odstotkov, predavanja pa 14 odstotkov anketirancev. Sami so se poučili v 6 odstotkih primerov, dva odstotka sta navedla višjo zdravstveno šolo, odstotek pa priročnike.

Odgovori kažejo, da izobraževalne moči medijev ne gre podcenjevati in jih je treba vključiti v preventivne in izobraževalne aktivnosti skupaj z informacijami zdravnikov, socialnimi viri in predavanji. Videti je, da so informacije medijev strokovno ustrezne, razumljive in uporabne.

Iz odgovorov na prva tri vprašanja lahko povzamemo, da so starejši meščani Ljubljane zadovoljivo ozaveščeni in obveščeni o razširjenosti motenj kontinence in vrstah možne pomoči. K temu je po vsej verjetnosti pripomogla tudi dobra izobrazbena struktura. Za načrtovanje izobraževalnih aktivnosti pa so pomembni podatki o virih informiranja. Ker je Vzajemnost med starejšimi Slovenci razširjen in zelo bran medij, je njena vloga v vzdrževanju potrebne strokovne, politične in javne pozornosti v zvezi z različnimi motnjami kontinence med starejšimi zelo pomembna.

Članek je prispevek projekta SuhDan – Opolnomočenje oseb z motnjami kontinence in zmanjševanje stigme inkontinence v slovenski družbi, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje.

Božidar Voljč


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media