Večkratne bolezni starejših

nov. '18

STARANJE V EVROPI

Vozlišča

Večkratne bolezni (angl. co-morbidity) nastanejo, ko imajo posamezniki hkratno simptome dveh ali več bolezni. Večkratne bolezni so sicer vedno pogostejša tema raziskovanja, vendar o njih še vedno premalo vemo. Vemo pa, da nosijo s seboj višje stroške za zdravstveni sistem, nesorazmerno hujše zdravstvene težave ter veliko več truda pri njihovem zdravljenju.

S kolegico dr. Valentino Prevolnik Rupel sva tako našla zelo preprost način študija takšnih bolezni (prispevek je prejel prvo nagrado lanskoletne konference o razvoju organizacijskih znanosti v Portorožu), ki vsaj s podatkovno bazo SHARE do zdaj še ni bil uporabljen. Uporabila sva metodo analize omrežij, kjer smo Slovenci sicer v samem svetovnem vrhu, zelo znan je predvsem večkrat nagrajen programski paket Pajek, ki sta ga razvila matematik prof. dr. Vladimir Batagelj in sociolog prof. dr. Andrej Mrvar. Uporabljajo ga povsod in je najbrž trenutno celo najbolj uporabljan paket za analizo velikih omrežij na svetu.

Povezanost med boleznimi

S kolegico sva večkratne bolezni v SHARE zastavila zelo preprosto: dva posameznika sta povezana, če imata skupno bolezen. Bolezni so tako en tip vozlišč, posameznik pa drug. Ko smo tako povezali bolezni same drugo z drugo – debelina povezave označuje število posameznikov, ki imajo obe bolezni hkrati – smo, malce bolj preprosto narisano, dobili lepo sličico spodaj (gre samo za slovenske anketirance).

Na sličici Vozlišča so jasno vidne tri skupine bolezni (v različnih barvah vozlišč): v rumenem so tiste bolezni, ki najpogosteje pridejo »v paru«, torej hkrati. Verjetno ni posebej presenetljivo, če tukaj najdemo visok holesterol, visok krvni tlak, diabetes in srčni napad. V drugi, zeleni skupini so vse druge bolezni, ki so med seboj relativno nepovezane in se ne pojavljajo prav pogosto hkrati, prav tako pa se ne povezujejo pogosto z boleznimi iz prve skupine. Nekoliko odstopajo duševne bolezni, ki se kar pogosto pojavljajo v povezavi s prej naštetimi štirimi boleznimi, ponovno pa kakšnih večjih povezav z drugimi boleznimi ni najti. Posebej zanimivo je, da tudi povezave z demenco oziroma Alzheimerjevo boleznijo nismo našli.

Kaj nam to pove? Najprej, da zares močnih povezav med ključnimi boleznimi starejših, kot so demenca, Parkinsonova bolezen ter padci (in posledični zlomi), ni najti. Malenkost tu odstopa siva mrena – v številnih državah jo je najti v skupini bolezni prvega »bloka«, Slovenija tu malce odstopa. Da bo še malo bolj nazorno: pri povezavah prve skupine govorimo o več kot 100 posameznikih (v vzorcu, ki je tu znašal približno 1350 anketirancev), ki imajo hkratno obe povezani bolezni. Pri drugi skupini so te povezave vedno pod 20, torej so dejansko precej redke.

Iz tega lahko torej sklepamo, za katerimi boleznimi bodo starejši najpogosteje obolevali hkrati. Prav tako lahko tudi usmerimo zdravnike glede verjetnosti prisotnosti posameznih »hkratnih« bolezni. Prav tako pa sva s kolegico pokazala, da prisotnost večkratnih bolezni precej poveča stroške sistema pa tudi dolžino samih zdravljenj. Tako imamo verjetno več kot dovolj informacij, da tudi k temu problemu zdravja starejših končno pristopimo resneje – tako z vidika zdravljenja kot organizacije sistema.

doc. dr. Andrej Srakar, Inštitut za ekonomska raziskovanja


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media