Patronažne medicinske sestre marsikaj opazijo 

Dobro počutje | nov. '18

PRILOGA

Za marsikaterega bolnika je pomoč patronažnih medicinskih sester neprecenljiva in jih z veseljem in zaupanjem spustijo v svoj dom. Še posebno starejše osebe imajo željo, da bi lahko prihajale večkrat. Večino obiskov opravijo, ko se že pojavijo zdravstvene težave, čeprav bi si želele večkrat obiskati starejše in kronične bolnike že prej, ko bi morda marsikdaj kak zaplet tudi preprečile.

V Sloveniji je v patronažnem varstvu zaposlenih okoli 820 patronažnih medicinskih sester, ki so vse bolj obremenjene, ugotavlja mag. Andreja Krajnc, predsednica medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti. 

Kot povedo statistike, vsaka patronažna medicinska sestra v povprečju na leto opravi okoli 1500 obiskov na domu. A se obseg in vsebina patronažne zdravstvene nege povečuje. Vse več je starejših bolnikov, ki so vse bolj bolni, medicina se hitro razvija, bolniki so hitreje odpuščeni iz bolnišnic, varčevalni ukrepi v zdravstvu pa so vse večji. Zaradi vsega tega je medicinskih sester v patronaži premalo, za svoje težavno in pogosto obremenjujoče delo niso ustrezno plačane. Poudari, da k bolnikom vedno pristopijo ne le kot strokovnjakinje, ampak tudi kot ljudje. »Ker prihajamo večkrat, morda že tudi več let zapored, nam pacienti zaupajo tudi najtežje probleme. Včasih pričakujejo pomoč in rešitev, velikokrat pa ne želijo ukrepanja, ampak jim veliko pomeni občutek, da jih nekdo razume in jim bo skušal s svojim delovanjem posredno pomagati.« Kot še poudari, je dobra medosebna komunikacija med pacientom in medicinsko sestro ključna zato, da pacient dobro sodeluje in se aktivno vključuje v svojo zdravstveno oskrbo.

Bolje preprečiti kot zdraviti

Kar 85 odstotkov vseh patronažnih obiskov se zgodi na podlagi delovnega naloga zdravnika, ko se že pojavijo zdravstvene težave, ki zahtevajo ukrepanje. Precej manj je preventivnih obiskov, ker je patronažnih medicinskih sester premalo, da bi jih zmogle več, in ker so pravila ZZZS glede kritja stroškov teh obiskov in pravilnik glede upravičenosti do preventivnih obiskov na domu zelo omejena.

»V domačem okolju srečujemo veliko starejših ljudi, ki so, ne glede na to, ali živijo sami ali z družino, izpostavljeni številnim nevarnostim. Potrebujejo pomoč, spodbudo, nadzor, podporo in opolnomočenje o tem, kako lahko sami čim bolj poskrbijo zase, kako lahko preprečijo zaplete ali poslabšanje zdravstvenega stanja in kje lahko dobijo ustrezno pomoč, ko imajo zdravstvene ali socialne težave, ki vplivajo na kakovost njihovega življenja,« pojasni Andreja Krajnc. Ob tem ugotavlja, da bi ob več preventivnih obiskih lahko take težave pogosteje odkrili in pomagali, tako da se zdravstveno stanje ljudem ne bi poslabšalo in bi marsikdo lahko še vedno v večji meri skrbel sam zase.

Obravnava patronažne medicinske sestre na domu ne vključuje samo obravnave osnovne bolezni, ampak upošteva starostnika z vsemi spremljajočimi bolezenskimi in drugimi starostnimi spremembami, ko lahko pešajo tudi vid, sluh in sposobnost vonja. Ob prvem obisku najprej oceni potrebe družine in posameznika, na osnovi katere bo skupaj z družino načrtovala zdravstveno nego. Sodelovanje svojcev je zelo pomembno. Pogosto mora v reševanje odkritih problemov v družini vključiti tudi druge službe v zdravstvu (zdravstvene domove, bolnišnice, centre za krepitev zdravja, ambulante družinske medicine) in tudi službe ter organizacije zunaj zdravstva, ki lahko kakor koli pripomorejo k optimalni rešitvi stanj in razmer pri posamezniku in njegovi družini (centri za socialno delo, lokalna skupnost, domovi starejših, razna društva in nevladne organizacije). Vsaka patronažna medicinska sestra zato dobro spozna svoj teren, da lahko usmerja ljudi k raznim drugim oblikam pomoči.

Od tveganja padcev do nasilja

Med bolniki, ki jih obiskujejo patronažne medicinske sestre, je kar 74 odstotkov starejših od 70 let. Najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo ob obisku starejših, so: neustrezno domače okolje, ko je na primer povečano tveganje za padce (drseča tla, neoznačeni robovi stopnic, neprimerna obutev, neopremljenost kopalnic z ročaji, preproge, neprimerna osvetlitev), nerazumevanje zdravnikovih navodil glede predpisanega zdravljenja, potreba po obisku zdravnika, pa z obiskom zaradi različnih razlogov odlašajo, in različne vrste nasilja.

»Starejše osebe se v domačem okolju praviloma počutijo najbolj varne, zato pogosto niti ne pomislijo, da je tudi v domači kuhinji, dnevni sobi, predvsem pa v kopalnici veliko potencialnih nevarnosti za padec,« opozarja sogovornica, ki med obiskom na domu taka tveganja prepozna, nanje opozori in svetuje, kako bolje poskrbeti za varnost. Opozori tudi, da so starejši v varnem zavetju svojih domov pogosto osamljeni.

Poleg tega pogosto ugotavlja, da so v ambulanti, bolnišnicah ali drugih zdravstvenih ustanovah le delno razumeli navodila glede nadaljevanja zdravljenja, uporabe medicinsko-tehničnih pripomočkov in jemanja predpisanih zdravil. »Pogosto se zgodi, da navodil sploh niso razumeli ali pa so jih preslišali in pozabili.« Če doma nimajo nikogar, ki bi jim pomagal, lahko zdravila jemljejo neredno, ob nepravem času, v nepravilnem odmerku, prezgodaj prenehajo jemati predpisana zdravila ali pa jemljejo več zdravil z enakim delovanjem hkrati (v primerih, ko dobivajo nadomestna zdravila z drugim imenom), ker imajo še stare zaloge zdravil.

»V pogovoru pogosto ugotovimo, da nekateri starejši, ki so že dolga leta kronični pacienti in jemljejo določena zdravila, v nekem trenutku enostavno prenehajo jemati zdravila, ker se jim zdi, da se dobro počutijo in zdravil ne potrebujejo več,« ugotavlja sogovornica. Skušajo jih usposobiti in motivirati, da bi sami čim aktivnejše sodelovali v procesu zdravljenja, ker so tako lahko tudi najbolj uspešni.

Pravica do preventivne obravnave

Hkrati opozarja, da se v praksi prepogosto zgodi, da pravica do preventivne obravnave ostaja zagotovljena le na papirju, saj nekateri zaradi različnih razlogov niso sposobni obiska pri diplomirani medicinski sestri v ambulanti družinske medicine (bivša referenčna ambulanta). Patronažna sestra, ki prihaja na dom, pa zaradi pomanjkljive zakonodaje ne more izvajati tarčne preventive v obliki, ki bi bila prilagojena pacientovim potrebam.

Kot razlaga, zdravstvena blagajna ne prizna preventivnega patronažnega obiska pri starejši osebi, s katerim bi preverili dejavnike tveganja in svetovali o ukrepih za preprečevanje padcev v domačem okolju, kar se ji zdi nerazumljivo. »Ko se ta ista oseba zaradi padca znajde v bolnišnici in se po zlomu kolka vrne v domače okolje, kjer potrebuje vsakodnevne obiske medicinske sestre za izvajanje potrebnih postopkov in posegov zdravstvene nege, pa patronažno varstvo nima omejitve pri izvedbi števila kurativnih obiskov po naročilu zdravnika. Če je treba, lahko po presoji in naročilu zdravnika najzahtevnejše kurativne obiske opravlja vse dni v letu, pri najtežjih obolenjih in paliativni obravnavi tudi dvakrat na dan.«

Dolgotrajna oskrba na domu

Ena izmed pomembnih težav je neurejeno področje dolgotrajne oskrbe na domu. »V določenih regijah so službe, ki zaposlujejo formalne oskrbovalce za pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih (bolničarji in negovalci), organizirane le od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. Popoldne, ponoči in ob koncih tedna pa je oskrba na ramenih domačih, sosedov, prijateljev, prostovoljcev in drugih neformalnih oskrbovalcev.«

Sogovornica poudarja, da oskrba starostno onemoglega, kronično bolnega ali invalidnega svojca v domačem okolju zahteva od družinskih članov veliko psihofizičnih naporov. »Skrb svojcev traja 24 ur na dan, sedem dni v tednu, kar je pogosto zelo obremenilno in stresno. Zato so patronažne medicinske sestre ob svojih obiskih posebej pozorne tudi na družinske člane oziroma negovalce, ki so v domačem okolju prevzeli skrb za bolnega družinskega člana in pogosto potrebujejo podporo, pomoč, edukacijo in spremljanje. »Velikokrat si svojci prav zaradi podpore, spodbude, pomoči in občutka varnosti, ki so jih deležni ob obiskih patronažne medicinske sestre, upajo prevzeti skrb za bolnega ali ostarelega družinskega člana. Zavedanje, da se lahko ob zapletih in nepredvidenih situacijah vsak trenutek obrnejo po pomoč in nasvet k nekomu, ki ima možnost priti na njihov dom, je za svojce in druge neformalne oskrbovalce neprecenljivo.

»Žal pa tudi v teh primerih zdravstvena blagajna nima posluha, da bi v takšnih družinah, ki so zaradi skrbi za bolnega družinskega člana potencialno ogrožene, da se bo v njih porušila družinska dinamika in bodo nastali novi zdravstveni in/ali socialni problemi, priznala izvedbo preventivnega svetovalnega obiska patronažne sestre.« Ta lahko posameznike in družine, pri katerih zazna problem socialne ogroženosti, napoti tudi na center za socialno delo (CSD), velikokrat se z njim tudi sama poveže. 

Ob vseh težavah pa mag. Andreja Krajnc še vedno poudarja, da imamo v Sloveniji dobro razvit model polivalentnega patronažnega varstva, ki ga je tudi Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala kot najboljšega in ga daje za vzgled drugim državam v Evropi. »Patronažno varstvo je zagotovljeno ljudem v vsakem skritem kotičku, ne glede na to, kje imajo izbranega osebnega zdravnika.«

Kar potrebujemo, je nadgradnja, je prepričana, saj patronažno varstvo že »poka po šivih«. »Enako število sester imamo praktično že 15 let. Število timov za patronažno dejavnost se ni povečalo niti za delež povečanja števila prebivalcev v zadnjih letih, kaj šele, da bi se povečalo glede na staranje prebivalcev na terenu.« Pogosto izvajajo več obravnav, kot je opredeljeno v predpisanem normativu, in to v vseh letnih časih, vsak dan ne glede na vremenske razmere, ki jih morajo premagovati.

Kdaj pride na dom?

- Kadar že nastopi zdravstveni problem (pri osebi, ki je odpuščena iz bolnišnice ali zaradi različnih razlogov ne more prihajati v ambulanto družinskega zdravnika), medicinsko sestro v patronažnem varstvu na dom z delovnim nalogom napoti zdravnik – takrat govorimo o t. i. kurativnem obisku. Na delovnem nalogu so navedeni tudi pogostost obiskov, obiski med konci tedna, če so potrebni, in do kdaj so obiski predvideni.

- Preventivne dejavnosti medicinska sestra na določenem območju načrtuje neodvisno od zdravnikovega naročila (na podlagi pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni), vendar je tu prav pri obravnavah starejših oseb zaradi togosti samega pravilnika in dodatnih omejitev plačnika (ZZZS) zelo omejena.

- Tudi ob obiskih z napotitvijo zdravnika v skladu s potrebami pacienta in njegove družine načrtuje in izvaja ukrepe sekundarne in terciarne preventive.

Veliko stisk je skritih

»Domače okolje skriva mnoge težke zgodbe in stiske starejših ljudi, ki so pogosto neprepoznane in le redko prijavljene,« ugotavlja sogovornica. Tako imajo medicinske sestre v patronažnem varstvu, ki starejše osebe obravnavajo v domačem okolju, tudi pomembno vlogo pri prepoznavanju in preprečevanju različnih vrst nasilja nad starejšimi. »Pri nasilju nad starejšimi gre največkrat za psihične in čustvene zlorabe, verbalno nasilje, poleg tega pa tudi za fizično obračunavanje, različne oblike zanemarjanja, ekonomskega in finančnega izkoriščanja, izsiljevanja in celo spolnega nasilja. Po navadi starejši ljudje ne želijo odkrito govoriti o trpinčenju, ker jih je strah, da bo zanje samo še slabše, če bodo svoje stiske zaupali.«

Nerazumna pravila

Mag. Andreja Krajnc opozarja, da ministrstvo za zdravje in zdravstvena blagajna izvajalcu patronažnega varstva ne priznavata izvedbe svetovalnega preventivnega patronažnega obiska pri starejši osebi (če ni to kronični bolnik, ki je dokazano osamel in socialno ogrožen) z namenom preprečevanja razjed zaradi pritiska, čeprav je ta oseba stara že krepko čez 80 let, nepomična in odvisna od pomoči neformalnih oskrbovalcev.« Sestra bi lahko poučila negovalce in tako preprečila ali zmanjšala možnost nastanka razjede. Po drugi strani pa pri tej isti osebi plačnik nima nobenega zadržka pri priznavanju številnih kurativnih obiskov po naročilu zdravnika za preveze, ko je razjeda zaradi pritiska že nastala.«

Urša Blejc