Miti in resnica o zdravilih
Ali varčevati in ostajati pri klasičnih zdravilih, tehnologijah in preventivnih programih ali pa intenzivneje uvajati nove načine zdravljenja in druge ukrepe? Dileme ne bi smelo biti. Najbrž bi bila manj poudarjena, če ne bi bila javna sredstva za zdravstvo s trdovratnim uveljavljanjem gesla »čim nižji davki« pri nas tako omejena, med najnižjimi v EU. Hkrati pa (zlasti premožni) pristaši tega gesla vsevprek kričijo, da je zdravstvo zanič.
Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih podjetij, majhna institucija z zvenečim imenom, ki deluje v imenu velikih farmacevtskih multinacionalk, je ob sodelovanju Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke v državnem svetu že sedmič organizirala konferenco o inovacijah v zdravstvu.
Dostop do zdravil
Forum, promotor farmacevtske industrije, je poudaril pomen dobrega dostopa do zdravil, torej najnovejših, ki pa so žal dražja. Bolniki se pozdravijo hitreje, živijo kakovostnejše, hkrati pa zdravljenje z najsodobnejšimi zdravili ali tehnologijami pogosto zmanjša druge stroške zdravstva.
Zgovoren primer je nov način zdravljenja vnetnih revmatičnih obolenj, vpeljan pred dobrim desetletjem. Počutje in življenje revmatičnih bolnikov in njihovih svojcev sta se močno izboljšali. Toda to še ni bilo vse. »Število akutno hospitaliziranih bolnikov z vnetnim revmatizmom se je v desetih letih prepolovilo, manj pa je zaradi novega načina zdravljenja tudi izostankov z dela in s tem bolniških dopustov,« pravi Barbara Stegel, generalna sekretarka foruma. Farmacevtsko interesno združenje je tudi prepričano, da v Sloveniji o cenah zdravil trdovratno krožijo miti, ki pa vsaj za obdobje od leta 2010 do 2017 ne držijo.
V javnem Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pomenu zdravil nasploh in uvajanju novih, a žal dragih zdravil ne nasprotujejo. Poudarjajo pa tudi nekatere druge vidike.
»Pomembni so kakovost predpisovanja zdravil, sodelovanje s stroko in pacienti pa tudi racionalnost pri porabi denarja. Več izdatkov za zdravila bi pomenilo manj izdatkov za druge dele zdravstvene dejavnosti,« pravi direktor Marjan Sušelj. »Za zdaj nam uspeva slediti trendom, uveljavljenim v najrazvitejših evropskih državah.«
V Sloveniji gre po podatkih za zdravila 15 odstotkov zbranih javnih sredstev. Slaba tretjina denarja je porabljena za drage inovativne preparate, od 2.000 evrov navzgor. »Če bi želeli njihov delež povečati, bi morali porabiti manj za klasična zdravila,« je opozoril Sušelj. Letno je na prebivalca v povprečju 8,3 recepta oziroma vrednost zdravil v višini 230 evrov.
Za vse dejavnosti zdravstva se letno – kolektivno in iz zasebnih žepov – skupno zbere okoli 3,4 milijarde evrov. Ker so sredstva omejena, je treba premišljeno odločati, za kaj naj se denar porabi, in skrbno spremljati vse učinke, ne le primarne, vidne tako rekoč na prvi pogled, pravi ekonomistka Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti. Tudi na inovacije v zdravstvu, naj gre za nove preventivne programe ali pa zdravila in terapije, je treba gledati široko, z vidika celotne družbe. Še posebej zato, ker se naše zdravstvo v pretežni meri financira po načelu solidarnosti.
»Pri preventivi, inovativnih zdravilih in terapijah gre v resnici za naložbe. Ko jih presojamo, je treba na tehtnico poleg stroškov postaviti tudi učinke. Učinki so neposredni, ki se kažejo v kakovostnejšem življenju bolnikov, pa tudi posredni – manj je odsotnosti bolnikov z dela, manj odsotnosti družinskih članov zaradi nege svojcev in manj prezgodnjih smrti. To pa pomeni, da se poveča celotna produktivnost družbe,« opozarja ekonomistka.
Tako je treba presojati tudi stroške zdravljenja starejše populacije. »Če je življenje starejših zaradi dobrih preventivnih programov in zdravil kakovostnejše, lahko dlje sami opravljajo gospodinjska in druga dela, morda skrbijo tudi za svoje najmlajše potomce,« pravi Petra Došenović Bonča.
Pomen preventive
Enako kot dobro zdravljenje (ali pa nemara še bolj) pa je za dolgoživo družbo pomembno dolgoročno preventivno delovanje. Rade Pribaković Brinovec, predstojnik centra za preventivo in krepitev zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, močno poudarja pomen preventivnih in presejalnih programov.
Preventivnih pregledov so pri nas po tradiciji deležni že otroci pa tudi mladostniki in mlajši odrasli. Tu so cepljenja, po novem tudi proti virusom papiloma, hepatitisu B, gripi in pnevmokoku. Po dopolnjenem 30. letu imajo vsi, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje, dostop do preventivnih pregledov pri kroničnih nenalezljivih boleznih in do presejalnih programov Dora, Zora in Svit, namenjenih zgodnjemu odkrivanju raka. »Vsi našteti programi dokazano povečujejo zdravje prebivalstva, podaljšujejo preživetje in zmanjšujejo število umrlih,« je poudaril Pribaković Brinovec.
Pomen preventive in sodobnega zdravljenja se kaže tudi pri raku. Nekoč smrtonosna bolezen je v zadnjih dvajsetih letih v mnogih primerih postala ozdravljiva ali vsaj kronična. Umrljivost za rakom se je od leta 1991 zaradi novih tehnologij znižala za 21 odstotkov. Dva od petih bolnikov z rakom danes živita vsaj pet let po postavljeni diagnozi.
»Če je zdravljenje zares celovito, bolnik lahko po zdravljenju celo zaživi, kot je živel prej,« pravi Kristina Modic, izvršna direktorica združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. Da bi perspektive zbolelih za tema dvema boleznima še izboljšali, bi bilo po njenem mnenju treba za vse bolnike izvajati kompleksen program celostne rehabilitacije. Njihovo združenje je že oblikovalo in tudi izvedlo pilotni program take rehabilitacije. Močno si želijo, da bi bil uveljavljen kot redni program na ravni celotne države.
Povedano kaže, da je za obvladovanje kroničnih bolezni v dolgoživi družbi v resnici najpomembnejše premišljeno ravnanje, in to na na vseh točkah: preventivi, akutnem zdravljenju, rehabilitaciji, in da je potrebno sodelovanje vseh – vključno s še zdravimi pa tudi pacienti.
Zanimivo: po podatkih OECD je Slovenija po življenjski dobi žensk med 26 državami, tudi najbolj razvitimi, na 7. mestu. To pa kljub vsej črnogledosti ni edini zelo dober podatek.
Videti je, da nam in našemu zdravstvu sploh ne gre slabo.
Mednarodni forum farmacevtskih podjetij je v posebni zgibanki, namenjeni udeležencem konference, opozoril, da glede zdravil v slovenski javnosti živijo nekateri miti, ki pa ne držijo.
Ne drži, pravi med drugim forum, da se pri nas za zdravila na recept porabi zelo veliko denarja. Slovenija je med 19 evropskimi državami, ki o izdatkih za zdravila na recept poročajo OECD, na 9. mestu; za Švico, Nemčijo, Belgijo, Francijo in tremi skandinavskimi državami občutno zaostaja, še zlasti seveda za prvima dvema, Španija je približno na istem. Švica za podoben nabor zdravil na prebivalca letno porabi 898, Nemčija 543, Slovenija pa 229 evrov. Preostalo deseterico pa naša država po porabljenem denarju na recept v glavnem prekaša.
