Domača nega

Dobro počutje | nov. '18

PRILOGA

Zdrav človek poskrbi za telesno, psihično, ekonomsko in socialno varnost. Bolezen in poškodbe pa vplivajo na zmanjšano telesno zmogljivost in pešanje moči. Potreba po pomoči in negovanju starejšega ali bolnega sorodnika lahko nastane nenadoma in nepričakovano ali pa postopoma. Kadar potreba po negovanju nastaja postopoma in daljše časovno obdobje, imajo svojci čas pretehtati različne možnosti in se pripraviti na negovanje. V primeru nenadne in nepričakovane obnemoglosti je naloga družinskih članov zahtevnejša.

Pri skrbi za svojca, ki potrebuje našo pomoč, moramo upoštevati njegove želje in potrebe ter se vedno odločati v njegovo korist. Zaradi bolezni ali obnemoglosti je treba poskrbeti za varnost in bivalno okolje prilagoditi potrebam osebe, ki jo negujemo. Prilagoditev stanovanja ji omogoča varnost, neodvisnost, boljše počutje in tudi lažje negovanje. Še posebej je to potrebno, kadar živi sama.

Prilagoditev bivalnega okolja

Pri ureditvi sobe upoštevamo želje stanovalca. V sobi mora biti dovolj prostora za nemoteno gibanje tako oskrbovanca kot negovalca.

Dvižni sedež omogoča lažje vstajanje s stola.

Kadar je starostnik težko gibljiv ali negibljiv, mu priskrbimo negovalno posteljo, ki jo v sobo namestimo tako, da je dostopna s treh strani. Izberemo negovalno posteljo, pri kateri lahko prilagajamo višino ležišča ter omogoča različne naklone vzglavja in vznožja. Na voljo so tudi električne postelje, ki starostniku omogočajo večjo samostojnost, ker si lahko sam naravna višino ležišča ter naklon vzglavja in vznožja. Lahko izberemo posteljo, ki ima vgrajena kolesa z zavoro, kar omogoča enostavno premikanje. Pri negibljivosti osebi pripada pravica do kritja stroškov izposoje negovalne postelje v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za izposojo negovalne postelje potrebujemo zdravstveno kartico in naročilnico za medicinsko-tehnične pripomočke, ki jo izda osebni zdravnik. Negovalno posteljo in druge medicinsko-tehnične pripomočke si lahko izposodimo ali kupimo v specializiranih trgovinah.

Za negovalno posteljo izberemo antidekubitusno vzmetnico, ki omogoča razbremenitev pritiska in udobje pri ležanju.

Za večjo varnost ter lažje gibanje namestimo stranski varovalni posteljni ograjici in trapez, ki je pripomoček za lažje vstajanje iz postelje.

Za negibljivo osebo je pomemben del opreme posteljna mizica s kolesi in nastavljivo višino, ki je lahko samostojna ali pa je priključena k nočni omarici. Posteljno mizico uporablja pri jedi, za oporo pri branju, pisanju, ročnih delih in za druge dejavnosti. Nočna omarica služi odlaganju in shranjevanju osebnih pripomočkov, kot so očala, robčki, slušni aparat in podobno. Na njej običajno stoji nočna lučka, elektronska varuška ali zvonček, s katerim lahko pokliče pomoč.

K opremi sobe spadata še miza in udoben stol. Za starega človeka je primeren stol z naslonjalom in oporo za roke. Pogosto imajo starejši ljudje težave z vstajanjem in posedanjem, zato mora biti sedalna ploskev trdna in dovolj visoka (od tal mora biti dvignjena od 40 do 50 centimetrov). Lažje vstajanje s stola omogoča dvižni sedež, ki je nastavljiv glede na telesno maso uporabnika. 

V sobi naj bodo osebni predmeti stanovalca, ura, koledar in radio, ki omogočajo ohranjanje časovne orientacije, glede na njegove interese pa tudi televizija, telefon in računalnik z dostopom do svetovnega spleta.

Skrbimo za čisto in urejeno sobo. Pri pospravljanju upoštevamo točno določen in ustaljen red ter razporeditev predmetov. Za stanovalca je zelo moteče, če predmeti niso na predvidenem mestu. Zato naj pri urejanju sobe sodeluje, kolikor mu dopuščajo moči. Tla morajo biti nedrseča, suha, brez navlake, odstranimo preproge, ki drsijo in se jim vihajo robovi.

Razsvetljava sobe naj bo prijetna in funkcionalna. V sobi naj bo več svetil. Osrednja svetilka naj osvetljuje ves prostor, stenska svetilka ob vzglavju postelje ali svetilka na nočni omarici pa omogoča branje in druga opravila. Soba, hodnik, stopnišče in stranišče naj bodo ponoči osvetljeni z blago svetlobo. Redno vzdržujemo električne aparate in naprave. Električne kable namestimo in zavarujemo tako, da se obnje starostnik ne more spotakniti.

Nastavek za toaletni stol omogoča lažje usedanje in vstajanje.

V kopalnici in stranišču namestimo na steno držala oziroma ročaje poleg prhe, kopalne kadi in toaletne (straniščne) školjke. Držala omogočajo starostniku dober oprijem ter oporo pri usedanju in vstajanju.

 Kadar svojec težko stoji, namestimo v kopalnico prostostoječi stolček oziroma sedež, ki ima oporo za roke. Prostostoječi stolček ima protizdrsno zaščito in nastavljivo višino, lahko ima naslon ali je brez njega. Stolček lahko damo pod prho ali k umivalniku, da se umiva sede. Na voljo je tudi stenski preklopni sedež, ki ga namestimo pod prho. Obstaja tudi sedež za kopalno kad. Na dno prhe in kopalne kadi položimo protizdrsno podlogo.

Na toaletno školjko namestimo nastavek za lažje usedanje in vstajanje. 

Stopnice morajo biti nedrseče in osvetljene. Na obeh straneh stopnišča naj bo nameščena stabilna stopniščna ograja.

Kadar do vhoda v stanovanje vodijo stopnice, stanovalec pa za gibanje potrebuje hoduljo ali invalidski voziček, je treba urediti dostop do hiše. Dostop lahko uredimo z namestitvijo stalne ali prenosne (zložljive) klančine, namestitvijo stopniščnega ali hišnega dvigala.

Kadar starostnik živi sam, poskrbimo za primerno in varno ključavnico vhodnih vrat, ki se enostavno zaklepa in odklepa.

Varna hoja in gibanje

Gibanje je pomembno za vsakega človeka, ker izboljša telesno in psihosocialno zdravje. Vpliva na moč mišic, gibljivost ter prožnost sklepov, boljšo prekrvitev organov in telesa, boljšo prebavo, vzdrževanje primerne telesne mase in dober spanec. Z gibanjem preprečujemo in zmanjšujemo tveganje za nastanek bolezni, kot so osteoporoza, obolenja srca in ožilja, možganska kap, povišan krvni tlak in drugo. Samostojno gibanje pomeni neodvisnost pri opravljanju življenjskih potreb in dejavnosti, omogoča vzpostavitev stikov, druženje, zato preprečuje osamljenost, vpliva na samozavest in zmanjša stres.

Na slabšanje gibalnih sposobnosti vplivajo poškodbe, obolenja mišic, kosti, sklepov in živcev (ohromelost), vrtoglavica, slabovidnost, nekatere bolezni (demenca, Parkinsonova bolezen, možganska kap …) in nekatera zdravila (pomirjevala, uspavala).

Starejši človek ohrani gibalne sposobnosti in moč mišic, če redno skrbi za telesno dejavnost in vadbo. Priporočljive telesne dejavnosti so hoja in sprehodi, kolesarjenje (tudi sobno kolo), plavanje, ples, balinanje, kegljanje, tek ali hoja na smučeh ter telovadba (izvajajo jo lahko sami ali pod vodstvom fizioterapevta). Gibalne vaje naj bodo prilagojene posamezniku, brez hitrih in sunkovitih gibov ob spreminjanju položajev. Če ne more več vstati iz postelje, ga spodbudimo, naj dela gibalne vaje v postelji. Če sam tudi tega ne zmore, ga razgibavamo mi, spreminjamo mu tudi lego in položaj telesa.

Za varno hojo je pomembna dobra obutev, ki mora biti ustrezne velikosti, mehka, z nizko peto, opetnikom in višjim delom v predelu narta, da ima stopalo oporo. Podplat naj bo gumijast, ker ne drsi in zagotavlja varno hojo. Pri spremenjeni obliki stopal naj ima ortopedske vložke.

Za varno hojo naj starejši uporablja sprehajalno palico, bergle in hoduljo. V primeru slabovidnosti poskrbimo, da dobi ustrezna očala, v primeru naglušnosti pa slušni aparat.

Blazina prosti poškodbam v primeru zdrsa ali padca s postelje

Za preprečevanje padcev uredimo varno domače okolje, na posteljo namestimo varnostne ograjice, po končanem delu bolniško posteljo spustimo na najnižjo višino. Na voljo je tudi blazina proti poškodbam v primeru zdrsa ali padca, ki jo namestimo ob postelji.

Nadzor gibanja omogoča uporaba alarmne podloge s senzorjem dotika, ki jo namestimo na posteljo, invalidski voziček ali stol. Senzorji dotika sprožijo opozorilni znak pri spremembi obremenitve zaradi zdrsa ali če oseba vstane iz postelje ali invalidskega vozička. Z uporabo senzorja bo negovalec takoj vedel, da želi oseba vstati, in ji bo takoj lahko ponudil pomoč ter preprečil padec.

Senzorski predpražnik opozori negovalca, da je starostnik odšel iz sobe.

Nadzor gibanja v primeru beganja je pogosto potreben pri demenci. Nadzor lahko izvajamo z uporabo senzorskega predpražnika in oddajnika, ki je v obliki zapestnice ali obeska okoli vratu. Senzorski predpražnik lahko namestimo pred posteljo, vrata sobe ali vhodna vrata in opozori negovalca, da je oseba odšla iz sobe ali hiše. Oddajnik v obliki zapestnice ali obeska se aktivira, ko zapusti določeno območje. Prikaže tudi smer, v katero je odšla.

  

Kadar starostnik živi sam, je za varno in samostojno življenje v domačem okolju primerna uporaba osebnega varovalnega sistema, kot je rdeči gumb s telefonom Lifeline. Rdeči gumb je daljinsko brezžično sprožilo, ki ga starostnik nosi okoli vratu kot verižico ali zapestno uro. Ob pritisku na rdeči gumb se vzpostavi stik z osebo, ki lahko starostniku takoj pomaga ali organizira pomoč (sosed, svojec, ki živi v bližini, dežurni delavec v centru za pomoč na domu). Starostnik pritisne na rdeči gumb, če ga obide slabost, v primeru padca, če ne more vstati iz postelje ali je kakor koli drugače ogrožen.

 

Varno premikanje in dvigovanje starostnika

Premikanje in dvigovanje starostnika sta zahtevni opravili, zato ju moramo izvajati varno in pravilno, da varujemo hrbtenico. Pri dvigovanju moramo vzravnati hrbtenico in pokrčiti kolena. Tako se sila enakomerno porazdeli na medvretenčne ploščice in se izognemo poškodbi hrbtenice. Imeti moramo udobno obutev z nizko peto in nedrsečimi podplati. Stojimo z rahlo razmaknjenimi stopali, kar nam omogoča boljšo stabilnost. Obleka naj bo udobna. Prilagodimo okolje in si uredimo dovolj prostora za gibanje, zato odmaknemo vse ovire. Posteljo dvignemo na primerno višino. Starostnika premaknemo čim bližje k sebi, da imamo zanesljiv prijem. Izvajamo enakomerne gibe, ne dvigujemo sunkovito in s silo. Pri dvigovanju stisnemo mišice medeničnega dna. Kadar je starostnik slabše gibljiv in ne sodeluje, ga dvigujeta dve osebi. Uporabimo pripomočke za premikanje, dvigovanje in premeščanje.

Način premikanja in dvigovanja je odvisen od njegovih ohranjenih gibalnih zmožnosti in njegovega zdravstvenega stanja. Ugotovimo, kaj lahko naredi sam, kakšno pomoč potrebuje pri gibanju, v čem je sposobnost gibanja ovirana ali omejena in katere pripomočke potrebuje. Pozanimamo se, ali ima bolečine.

Za varno dvigovanje in premikanje uporabimo pripomočke, ki povečajo stabilnost starostnika, dajejo oporo, zmanjšajo obremenitev, olajšajo premikanje in dvigovanje. Pripomočki za varno premikanje in dvigovanje osebe iz postelje so pas z ročaji, drsna podloga, deska za presedanje, vrtljiva plošča, trapez, sobno dvigalo in invalidski voziček. Pri premikanju sledimo ritmu gibanja starostnika, ki ga zaznavamo z dotikom.

Za preprečevanje nastanka zapletov zaradi negibljivosti (razjeda zaradi pritiska, zastojna pljučnica, otrdelost sklepov, venska tromboza) nameščamo starostnika v razbremenilne položaje. Na posteljo ali invalidski voziček namestimo antidekubitusno blazino. Starostnika spodbujamo, da se giblje po svojih zmožnostih, in izvajamo razgibavanje okončin. Poskrbimo za dobro osebno higieno in uravnoteženo prehrano.

 Družinski negovalec

Negovanje je poslanstvo, ki ga opravljajo sočutni in izjemni ljudje. Negovanje bolnega ali onemoglega svojca opravljajmo z ljubeznijo, bodimo sočutni, potrpežljivi, spoštljivi, natančni in odgovorni. Naredimo, kar je v naši moči, in poiščimo pomoč, ko jo potrebujemo. Pomembna naloga družinskega negovalca je tudi skrb zase. Poskrbeti mora za primerno prehrano, počitek, razvedrilo.

Kje se naučimo?

Za negovanje potrebujemo znanje. Pridobimo ga z branjem strokovne literature in udeležbo na tečajih. Že utečene tečaje z naslovom Domača nega organizira Slovenska Karitas. O izvedbi se pozanimajte v župnijski Karitas v svojem kraju ali na spletni strani www.karitas.si. Podobne tečaje izvaja tudi Rdeči križ Slovenije oziroma območna združenja (www.rks.si). Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka za področje staranja in sožitja med generacijami (www.inst-antonatrstenjaka.si/institut) redno prirejajo tečaje za usposabljanje svojcev in drugih neformalnih oskrbovalcev. Predstavljajo različne vidike oskrbe (razumevanje starosti in onemoglosti, komuniciranje, nega, demenca, morebitni odhod svojca v dom za stare ljudi, umiranje in žalovanje).

Pri Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija pogosto pripravljajo predavanja in delavnice za svojce oseb z demenco v različnih krajih (kje in kdaj, preverite na www.spomincica.si ali na telefonski številki 01 256 51 11).

Navežimo tudi stike z ljudmi, ki imajo podobne izkušnje, ker dobimo koristne nasvete in potrditev svojega dela.

Ena izmed knjig, ki opisuje nego starostnika v domačem okolju, je priročnik Domača nega, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba.
O demenci in ravnanju z osebo z demenco boste veliko izvedeli v knjigi Demenca, moja učiteljica avtorice Ane Cajnko in knjigi Temne sence demence avtorice Neve Železnik (obe sta izšli pri Založbi Forma7).

Več o učenju veščin za doživljanje drugega in komuniciranje z njim najdete v knjigi Sožitje v družini avtorja Jožeta Ramovša (Inštitut Antona Trstenjaka, 2017).

Alojzija Fink, dipl. med. sestra, spec. patr. zdr. nege


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media