Ugodne napovedi za usklajevanje pokojnin

Dobro je vedeti | nov. '18

Iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2018, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), vlada pa se je z njo seznanila na seji 27. septembra 2018, so razvidne dokaj optimistične ocene ne le njihovih letošnjih gibanj, temveč tudi v prihodnjih dveh letih. Napovedana gibanja bodo, če se bodo uresničila, neposredno vplivala na življenjski standard večine prebivalcev. Napoved med tveganji za njihovo uresničitev poudarja predvsem spremembo razmer v mednarodnem okolju v primerjavi z upoštevanimi v scenariju za njeno pripravo. Dejstvo je, da so se v tem okolju pretežno negativna tveganja od spomladi že opazno povečala. V kolikšni meri bodo ob njihovem nadaljevanju vplivala na naše razmere in napovedana gospodarska gibanja, bomo v prihodnjih dveh mesecih doživljali sproti.

Zadržali se bomo predvsem pri tistih napovedih, ki bodo, če se bodo tudi v celoti uresničile, pomembno vplivale na gmotni položaj uživalcev pokojnin in drugih prejemkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ohranitvi vrednosti pokojnin in denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja je v sistemskem zakonu (ZPIZ-2) namenjen institut rednega usklajevanja. Zavod mora pokojnine redno uskladiti enkrat letno, in sicer pri izplačilih za mesec februar. Uskladitev je izražena v odstotku, za katerega se zvišajo v tem mesecu izplačane pokojnine, in temelji na rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. ZPIZ-2 podrobno določa, kako zavod izračuna višino odstotka redne uskladitve pokojnin, ki jo mora svet zavoda tudi objaviti. Odstotek redne uskladitve pokojnin je enak seštevku 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Sistemski zakon pa zagotavlja tudi zajamčeno višino redne uskladitve pokojnin, ki ne more biti nižja od polovične rasti cen življenjskih potrebščin.

Redna uskladitev

Na opisani način je zavod prvič uskladil pokojnine šele v letošnjem letu, čeprav ZPIZ-2 velja že od 1. januarja 2013. Uskladitev pokojnin, ki jo je moral zavod opraviti v letu uveljavitve sistemskega zakona, je namreč temeljila na posebni prehodni določbi tega zakona. Poznejšo uporabo prej predstavljenih pravil za izvedbo redne uskladitve pokojnin v posameznem koledarskem letu pa so preprečevali vsako leto veljavni zakoni o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Za leto 2019 takšna prepoved ni predvidena. Če ne bo uveljavljena naknadno (veljavni zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 je nima), bo moral zavod pri uskladitvi pokojnin februarja prihodnje leto ugotoviti višino potrebne uskladitve pokojnin v skladu s prej pojasnjenimi pravili v sistemskem zakonu.

Kolikšen bo odstotek redne uskladitve pokojnin februarja 2019 (in tudi denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, za katera veljajo enaka pravila), bo seveda odvisno od ugotovljenih in objavljenih predpisanih statističnih podatkov. Napovedi gospodarskih gibanj, zapisanih v uvodu omenjeni jesenski analizi, pa že omogočajo določitev vsaj njene približne višine. Po napovedih naj bi letos povprečna bruto plača v primerjavi s povprečjem predhodnega leta porasla za 3,5 odstotka. Navedena optimistična napoved temelji na krepitvi rasti plač predvsem v zasebnem sektorju, po dveh letih padanja pa tudi v javnem sektorju, ugotavlja napoved. Pomembno pa nanjo vpliva tudi letošnja visoka zaposlenost, ki naj bi se v prihodnjih letih zaradi vpliva demografskih sprememb postopoma umirila. Zaposlenost naj bi se še naprej povečevala v večini dejavnosti.

Relativno ugodno pa naj bi bilo tudi napovedano gibanje inflacije. V obdobju od januarja do decembra letos naj bi ta v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2017 porasla za 1,8 odstotka.

Po že omenjeni formuli, zapisani v sistemskem zakonu, bi ob upoštevanju teh dveh kazalnikov februarska uskladitev pokojnin, če se bodo uresničile napovedane rasti bruto plač in cen življenjskih potrebščin, znašala 2,8 odstotka. Redna uskladitev pokojnin, izvedena v februarju, velja od začetka koledarskega leta, kar pomeni, da naj bi uživalci poleg pokojnin, višjih za navedeni odstotek, za februar prejeli tudi ustrezno razliko za nazaj, za mesec januar.

Napovedano povečanje povprečne bruto plače, izplačane za leto 2018 (preračunane v neto vrednost ob upoštevanju povprečne stopnje davkov in prispevkov), bo tudi ugodno vplivalo na raven pokojnin, uveljavljenih v letu 2019. V celoti bo namreč upoštevano pri določitvi valorizacijskih količnikov za izračun pokojninskih osnov, od katerih bodo odmerjene pokojnine teh upokojencev. Po ZPIZ-2 so navedeni količniki vsako leto izračunani na novo tako, da so preračunani na raven povprečne plače, izplačane na zaposleno osebo za koledarsko leto pred letom, v katerem veljajo. Valorizacijski količniki, veljavni v letu 2019, bodo temeljili na ravni povprečne preračunane neto plače na zaposleno osebo, izplačane za leto 2018. Kolikor bo njeno dejansko povečanje ustrezalo napovedanemu bruto povečanju, bodo novi valorizacijski količniki ugodnejši od veljavnih v letu 2018. Višji valorizacijski količniki zagotavljajo ugodnejše višine pokojninskih osnov novih upokojencev in s tem tudi njihovih pokojnin, uveljavljenih v letu 2019. Uporabo valorizacijskih količnikov, veljavnih prihodnje leto, pogojuje prenehanje obveznega zavarovanja 31. decembra 2018 ali pozneje v letu 2019.

Za izredno uskladitev potrebna privolitev vlade

ZPIZ-2 pa omogoča tudi izvedbo izredne uskladitve pokojnin, ki pa v primerjavi z redno ni obvezna. Zavod jo lahko opravi le, če z izvedbo soglaša vlada. Da zavod lahko zahteva od vlade privolitev za njeno izvedbo, sistemski zakon predhodno zahteva izpolnitev enega izmed naslednjih pogojev: ugotovljeno pozitivno gospodarsko rast bruto domačega proizvoda v predhodnem koledarskem letu ali pa dve leti zaporedoma nižjo rast najnižje pokojninske osnove od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem.

Če vlada z izvedbo izredne uskladitve soglaša, jo zavod izvede na način, določen za redno uskladitev. Zavod je izvedel izredne uskladitve pokojnin v letih 2016, 2017 in 2018, ker so bili zanje predhodno izpolnjeni zahtevani zakonski pogoji (pozitivna gospodarska rast). Njihova izvedba pa ni temeljila na določbah sistemskega zakona, temveč so bili višina uskladitev in roki izvedbe določeni v zakonih o izvrševanju državnega proračuna.

UMAR za letošnje leto napoveduje 4,4-odstotno gospodarsko rast (Mednarodni denarni sklad celo 4,5-odstotno). Pozitivna predznaka pa naj bi imeli tudi gospodarski rasti v naslednjih dveh letih. To seveda pomeni, da bodo pogoji za izvedbo izredne uskladitve, določeni v sistemskem zakonu, najmanj v letu 2019 izpolnjeni. Na to, kolikšna naj bi bila in ali jo bo zavod sploh lahko izvedel, pa bomo morali še malo počakati. Pa ne dolgo, saj bomo kaj več na to temo zagotovo slišali ob pripravi proračunskih dokumentov za prihodnje leto in razpravah o njih v državnem zboru.     

Jože Kuhelj, fotografija: J. D. 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media