PRILOGA:Družinski zdravnik je v oporo svojcem

Dobro počutje | nov. '18

PRILOGA

Lilijana Ločniškar

Ne glede na to, ali mu rečemo družinski zdravnik (kar je po specializaciji) ali izbrani osebni zdravnik (kot je formulacija zdravstvene zavarovalnice), »naš« zdravnik je prvi, ki ga pokličemo, ko se v družini pojavi huda bolezen ali oslabelost. Najpogostejši vzroki, da starejši človek obleži, so zlomi kot posledica padca (najpogosteje gre za zlom kolka), poslabšanje ali zapleti kroničnih bolezni, kap, nevrološke bolezni …

Kot pravi Lilijana Ločniškar, dr. med., specialistka splošne medicine, iz Zdravstvenega zavoda Revita, tiste svoje paciente, ki že dalj časa ležijo, a je njihovo zdravstveno stanje stabilno, obiskuje občasno. Vedno pa se odzove na klic svojca, patronažne sestre ali oskrbovalke, če se stanje poslabša ali se pojavi sprememba. 

Kolikor dolgo je mogoče, bolnika zdravi na domu, če pa se stanje poslabša, je potrebna hospitalizacija. V bolnišnico napoti tudi bolnika, če ugotovi, da svojci niso več sposobni skrbeti zanj.

Patronažna služba

Kadarkoli zdravnica presodi, da je potreben obisk patronažne medicinske sestre, lahko napiše delovni nalog. »Vendar se moramo zavedati, da patronažne sestre izvajajo samo zdravstvene storitve, ne pa tudi nege, čeprav večina svojcev pričakuje, da bodo na primer pomagale umiti bolnika. Torej dajejo injekcije, previjajo rane, preverjajo sladkor v krvi, krvni tlak, spremljajo stanje ob antikoagulantni terapiji (če jemlje zdravilo marevan), svetujejo in podobno.«

Patronažno službo pokliče tudi, če opazi, da svojci slabo skrbijo za bolnika – ali jim ni mar ali nege fizično ne zmorejo. Če pa opazi, da gre za zanemarjanje, ali posumi na nasilje, obvesti center za socialno delo. 

Najbolje je, da hodi k hiši vedno ista patronažna sestra, ki je z zdravnikom v rednih stikih. »Res pa je, da zaradi obveznosti z obeh strani velikokrat komuniciramo po telefonu ali celo prek delovnih nalogov,« pove sogovornica. Patronažna služba je zdravniku v veliko pomoč pri paliativni negi, s katero bolniku lajšamo znake bolezni (na primer bolečino, oteženo dihanje …) in preprečujemo poslabšanje in zaplete.

Družinski zdravnik je tisti, ki napiše naročilnico za medicinsko-tehnični pripomoček, če opazi, da bi ga bolnik potreboval (plenice, bolniška postelja, trapez, antidekubitusne blazine …). »Vendar le v okvirih dovoljenj zavoda za zdravstveno zavarovanje. Žal smo pri tem zdravniki zelo omejeni. Indikacije za določeni pripomoček so namreč natančno določene, ob tem pa zdravnica pove, da se potrudi in naredi, kolikor le lahko, da je bolniku udobneje in negovalcu lažje. »Vsekakor je pri negi nepomičnega bolnika nepogrešljiva bolniška postelja, mogoče si jo je izposoditi, kar ni tako drago,« svetuje.

Včasih so družinski zdravniki pisali tudi vloge za dodatek za pomoč in postrežbo, kakšni dve leti to ni več tako. »Obrazec izpolnijo in oddajo svojci, saj je preprost za izpolnjevanje. Zdravnik priloži le izvide, niti mnenja mu ni treba več pisati.«

Demenca izčrpa negovalce

Med najhujše bolezni zagotovo spada demenca. Ker je to bolezen, ki najbolj spremeni človeka – tudi osebnostno. »Svojcem že na začetku povem, da je nega takega bolnika zelo težka, in ker bolezen traja nekaj let, se bodo zagotovo fizično in psihično izčrpali.« V začetni fazi bolniki pogosto begajo, uhajajo od doma, imajo zamenjan ritem spanja. Kasneje postanejo blodnjavi, halucinirajo. Ob blodnjavosti postanejo včasih nasilni tudi nekoč zelo blagi ljudje. »Postanejo tudi zelo sebični, kar je normalno, saj ni več tistih povezav v možganih, da bi bili sposobni videti še kaj drugega razen sebe in svojih potreb. To je ena izmed stvari, za katero se mi zdi, da jih negovalec najtežje sprejme: da te več ne vidi; da daš vse od sebe, lahko si bolan, pa kljub temu skrbiš za bolnika, pa tega ne opazi. Govorim iz lastne izkušnje, ki še vedno boli,« je zelo osebna zdravnica. Zato svojcem svetuje, naj čim prej vložijo prošnjo za sprejem v dom. »Tudi če za zdaj še ni nobenih težav. Glede na to, kako polni so domovi, bo zagotovo dolgo trajalo, da bo kakšna postelja prosta. Je pa res, da imajo svojci velikokrat hude travme, velik občutek krivde, da bi dali v dom svojo mamo ali očeta.«

Ko gre življenje h koncu

Ena od pogostih dilem, s katero se srečujejo družinski zdravniki ob obiskih na domu, je smiselnost hospitalizacije. »Zdravniki bi velikokrat presodili, da ni prav klicati rešilnega avtomobila in peljati bolnika v bolnišnico, ker mu ne bi pomagalo, poleg tega bi zanj premeščanje pomenil dodatni stres. Vendar izjemno malokrat naletim na svojce, ki so sposobni razumeti tako določitev. Saj jim razložim, pa večinoma nočejo sprejeti dejstva, da njihov človek odhaja. Rečejo mi celo, da mu nočem več pomagati samo zato, ker je star. Jaz pa bi mu rada prihranila premeščanje v rešilni avtomobil in potem v bolnišnico ravno zato, ker je toliko star in ne moremo več pričakovati, da mu bo boljše.« 

Čeprav družinski zdravnik spremlja družino (ali posameznika) zelo dolgo in v različnih okoliščinah, se lahko zgodi, da za njegovo smrt izvedo naključno, saj ne dobijo obvestila ne iz bolnice ne iz mrliškopregledne službe.»To je grozen občutek, a se dogaja. Če mi svojci ne povedo, sploh ne vem, da je moj pacient umrl.« V Ljubljani mrliškopregledno službo opravljajo le na Inštitutu za sodno medicino. V drugih krajih sicer to še vedno počnejo družinski zdravniki, čeprav naj bi tudi prišlo do sprememb. 

»Umiranje ni več del naše družbe, zelo malo ljudi je sposobnih spremljati umirajočega doma. Čeprav – spet povem iz osebne izkušnje – je izredno lepo, ko se lahko posloviš od svojca, on pa ve ali vsaj čuti, da so okoli postelje zbrani vsi njegovi ljubljeni,« zaključi misel zdravnica Lilijana Ločniškar.

Družinski pomočnik

Kadar za starejšega in onemoglega družinskega člana skrbi oseba, ki ni upokojena in nima zaposlitve ali dela s skrajšanim delovnim časom, si lahko uredi status družinskega pomočnika. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot oskrbovanec, oziroma eden izmed družinskih članov. Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek, njegova bruto plača znaša 734,15 evra (vezano na zakon o minimalni plači). Ima nekatere pravice iz zakonodaje o delovnopravnih razmerjih: je zdravstveno in pokojninsko zavarovan, zavarovan za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, urejeno ima obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela. Vendar pa ne dobi regresa ter dodatka za malico in vožnjo, ne pripadata mu letni niti bolniški dopust. Plačo mu daje pravzaprav oseba, ki jo oskrbuje. Če ima prenizke dohodke, na primer prenizko pokojnino, in ne dobi dodatka za pomoč in postrežbo, plačevanje prevzame občina, ki pa po smrti oskrbovanca zahteva vračilo dveh tretjin denarja. Za podrobnosti, kako postati družinski pomočnik, povprašajte na centru za socialno delo. Tam bodo preverili, ali ustrezate pogojem, in vam posredovali vse potrebne informacije. Predhodno boste morali opraviti še krajše usposabljanje, ki ga organizira Socialna zbornica Slovenije. A. Ž.

Da ne bo težav z dokumenti

Kadar starostnik ne more več sam poskrbeti zase, preverimo njegovo zdravstveno zavarovanje, uredimo in shranimo njegove pomembne dokumente. To so osebni dokumenti (rojstni list, osebna izkaznica, potni list, poročni list, vozniško dovoljenje), zdravstveni dokumenti (kartica zdravstvenega zavarovanja, polica prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, zdravniški izvidi), finančni dokumenti (osebni bančni račun, katastrski dokumenti, lastninski dokumenti, zavarovalne police, vrednostni papirji, pokojninska odločba, kupoprodajne pogodbe, odločba o dodatku za pomoč in postrežbo, seznam stroškov v obliki plačila s položnico, trajnikom ...) in dokumenti izražene volje (oporoka, pooblastila določeni osebi glede ravnanj s premoženjem za čas življenja ali glede medicinske obravnave, želje glede konca življenja in pogreba ...). Dokumenti posebne vrednosti naj bodo varno shranjeni, najpomembnejše je priporočljivo fotokopirati. Uredimo tudi finančna pooblastila in po potrebi preučimo finančno stanje starostnika.

Dokumente, ki jih stalno potrebuje, to so osebna izkaznica, kartica zdravstvenega zavarovanja, bančna kartica, shranimo na stalno mesto.

Če starostnik ni več sposoben ustrezne presoje in ne more sam poskrbeti za svoje pravice, uredimo skrbništvo ali odvzem opravilne sposobnosti. To je zakonsko predpisan postopek, ki ga vodi center za socialno delo. A. F.

 Anita Žmahar 


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media