Dodatek za pomoč in postrežbo
PRILOGA
Kadar se zdravstveno stanje družinskega člana tako poslabša, da ne zmore več opravljati osnovnih življenjskih potreb (hoditi, skrbeti za osebno higieno, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati itd.), lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) oziroma to v njegovem imenu naredijo svojci.
Dodatek za pomoč in postrežbo je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisna od premoženjskih razmer upravičenca. Gre za mesečni denarni prejemek in je namenjen temu, da z njim upravičenec oziroma njegovi skrbniki pokrivajo stroške, ki nastajajo zaradi »trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč,« kot je zapisano v zakonu. V praksi to pomeni, da ljudem pripada ta denarna pomoč potem, ko je njihovo zdravstveno stanje tako načeto, da za normalno življenje potrebujejo pomoč druge osebe. Do dodatka so upravičeni upokojenci pa tudi prejemniki starostne, predčasne invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Dedičem denarja po smrti tistega, ki je prejemal dodatek za pomoč in postrežbo, ni treba vračati.
Zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo poda upokojenec sam ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, obrazec je na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko varstvo (Zpiz), dobiti ga je mogoče tudi v izpostavah te službe. Obrazcu je treba priložiti vse izvide. Na spletni strani Zpiza je še vedno objavljen tudi poseben obrazec, na katerem je predlog za dodatek podal osebni zdravnik, kar pa ni več potrebno, saj zadostujejo izvidi. A v praksi je tako, da po manjših krajih ostarelim bolnikom in hudo bolnim vloge še vedno pišejo zdravniki, prav tako jim obrazce natisnejo v zdravstvenih domovih oziroma centrih za socialno delo. Ponekod pa naj bi za zdravstvena spričevala zdravniki začeli zaračunavati.
Tri višine dodatka
Mnenje o tem, kakšno pomoč potrebuje upravičenec, poda posebna komisija ali zdravnik Zpiza. To pomeni, da upravičenca pokličejo na razgovor pred komisijo, če pa tega ni sposoben, ga pooblaščeni zdravnik Zpiza obišče na njegovem domu ali v domu starostnikov, če tam živi. Ocena zdravstvenega stanja seveda vpliva na višino denarne pomoči.
Najvišji znesek dodatka za pomoč in postrežbo znaša 418,88 evra, do njega pa so upravičene najtežje prizadete osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb ter 24-urni nadzor. To so praktično povsem nepomične osebe, ki potrebujejo tudi pomoč pri hranjenju.
Do zneska 292,11 evra so upravičeni tisti, ki potrebujejo pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter slepi in nepomični.
Najnižji znesek dodatka za pomoč in postrežbo znaša 146,06 evra. Do njega so upravičeni upokojenci, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, lahko pa na primer še sami jedo, ter slabovidne osebe. Večina upravičencev prejema najnižji znesek, lani je bilo takšnih prejemnikov 20.230 mesečno ali 62,7 odstotka vseh. Ob tem je treba poudariti, da je znesek pomoči odvisen le od stopnje zdravstvene prizadetosti osebe, ne od siceršnjega socialnega stanja ali višine pokojnine. Dodatek pripada upravičencu od dneva, ko se je pojavila potreba po pomoči in postrežbi. Od tedaj naprej mu pripada tudi izplačilo prejemka. Če se zdravstveno stanje prejemnika dodatka za pomoč in postrežbo poslabša, je treba znova vložiti vlogo za prehod iz nižje v višjo kategorijo.
Pri izpolnjevanju obrazca za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo je treba navesti, ali se oseba giblje samostojno ali s pomočjo medicinsko-tehničnih pripomočkov ter kateri pripomoček uporablja v stanovanju ali zunaj (berglo, hoduljo ali invalidski voziček), ali je slepa oziroma močno slabovidna, ali zaradi psihične prizadetosti potrebuje stalni nadzor drugega in ali potrebuje strokovno zdravstveno nego ter kdo jo izvaja.
