UVOD
PRILOGA
»Življenje je vrednota, zato z osebnim smislom vsakega trenutka povezujmo ga v celoto.« (geslo Društva onkoloških bolnikov Slovenije)
Med največje bojazni v starosti zagotovo spada strah pred nezmožnostjo skrbeti zase. Biti odvisen od tuje pomoči, torej biti drugim v breme, zagotovo ni želja nikogar med nami. A pride v življenju tudi ta čas, ki krepko zamaje običajno družinsko življenje. Tako bolnik kot vsi v njegovi bližini se znajdejo v stiski, hromita jih negotovost in nemoč, ne vedo, kako bodo kos novim razmeram.
V uredništvu Vzajemnosti smo pripravili to prilogo zato, da bi spomnili vse vas, ki predano skrbite za svoje bolne ali onemogle bližnje, kako prav je, da poiščete pomoč, povprašate za nasvet, najdete ljudi, ki so šli skozi podobne preizkušnje. Prepogosto se namreč dogaja, da ob skrbi za bolnega hitro omaga tudi njegov negovalec.
Skrbeti za ljubega človeka, ki je obležal, je plemenito, a naporno delo. Nikomur ne bo koristilo, če boste zboleli še vi, nič vam ne bo pomagalo zadoščenje, da ste zanj naredili vse, kar ste lahko ...
Če je le mogoče, poiščite vsaj občasno pomoč. Vključite širšo družino, kdaj pa kdaj mu lahko dela družbo prijazen sosed ali prijatelj. V večini domov starejših občanov ponujajo možnost začasne namestitve, tam bodo poskrbeli za vašega svojca teden ali dva, da si naberete novih moči. Da boste spet vedri sedli k njegovi postelji, ga prijeli za roko, obujali spomine, gledali film ali fotografije.
