Obdavčitev dediščin in daril

Prosti čas | dec. '18

Ko razmišljamo o tem, da bi nekomu zapustili ali podarili določeno premoženje, ali pa ko nam nekdo omeni, da nam ima namen zapustiti ali podariti določeno premoženje, se naše misli običajno vrtijo le okoli tega, kako bo to vplivalo na spremembo našega premoženjskega stanja, redkeje pa okoli tega, ali nas bo taka sprememba premoženjskega stanja kaj stala tudi v odnosu do države.

Zato se zdi koristno, da v tem prispevku opozorim na to, kako so v Sloveniji obdavčene dediščine in darila. Višino davka na dediščine in darila sicer ureja zakon o davku na dediščine in darila, predmet obdavčitve pa je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek.

Kot premoženje se štejejo vse nepremičnine, premičnine ter premoženjske in druge stvarne pravice. Med premičnine se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo se šteje tudi volilo. Če darilo ali dediščina zajema le premičnine, te niso predmet obdavčitve, če je njihova skupna vrednost nižja od 5.000 evrov.

Kako se izračuna davek

Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti, in sicer po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. 

Pri premičninah (razen pri denarju) je vrednost za odmero davka tržna vrednost tega premoženja, znižana za 5.000 evrov. Darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, katerih skupna vrednost je nižja od 5.000 evrov, pa torej ni obdavčeno.

Zavezanec za plačilo davka na dediščine in darila je oseba, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja, oziroma oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma na podlagi darilne pogodbe za primer smrti. 

Davčne stopnje so različne glede na dedne rede in se kar krepko razlikujejo med seboj. Dediči prvega dednega reda (partner, otroci in vnuki v primeru vstopne pravice) so oproščeni plačila davka. Dediči drugega dednega reda, v katerega spadajo starši, bratje, sestre in njihovi potomci, ter tretjega dednega reda, ki vključuje dedke in babice, pa morajo davek na dediščino plačati. Davčne stopnje so sicer podrobno razdelane v 8. členu zakona o davku na dediščine in darila.

Komu ni treba plačati davka

Kot rečeno, davka na dediščine in darila ni treba plačati dedičem prvega dednega reda oziroma osebam, ki so izenačene z dedičem prvega dednega reda. To pa so zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. 

Davka je oproščen tudi dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. Vendar se mu, če podedovano ali podarjeno nepremičnino odtuji ali se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje več zemljišč skladno z zakonom, pred potekom petih let od pridobitve davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev.

Davka je oproščen tudi zavezanec, ki darilo oziroma dediščino brez povračila odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ki opravljajo verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, če je premoženje namenjeno za nepridobitne namene. 

Mag. Boštjan J. Turk


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media