Št. 12, december 2018

  • Veliko imenitnih stvari

    dec. '18

    Ali se tudi vam zdi, da čas vse hitreje beži? Pravijo, da zato, ker se zemlja vrti vse hitreje. Letošnja topla jesen nas je malo zavajala, a ko pride tisti čas, se prikaže tudi zima, krajši in hladnejši dnevi, in z njo se leto naenkrat obrne. Dolge in temačne zimske dni si je človek vedno znal polepšati. Verjetno imate tudi vi lepe spomine na Miklavževa darila. Orehi, jabolka, morda kakšna pomaranča ali bombon so pri otrocih vzbudili veliko veselja. Včasih je prinesel tudi tople nogavice ali copate. Kako toplo nam je bilo pri srcu, ko smo zjutraj zagledali poln pehar dobrot!

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Kritično o poklicnem zavarovanju Svet Zavoda se je na septembrski seji seznanil z obširnim poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v letu 2017 in ocenil, da je družba uspešno poslovala in uresničevala svoje poslanstvo. Med drugim je zagotovila tudi dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse od njene ustanovitve dalje, je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) nakazala 764,3 milijona evrov, kar presega dvomesečni strošek vseh slovenskih pokojnin. V letu 2017 je nakazala 50 milijonov evrov.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec 

Predlogi upokojencev za izboljšanje gmotnega položaja Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je sprejel predloge za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. V dokumentu so zapisani členi ZPIZ-2, ki jih je potrebno dopolniti oziroma spremeniti in dokument so že posredovali poslanskim skupinam državnega zbora, vladi RS in političnim strankam. Upokojenci se zavedajo, da vseh predlaganih rešitev ne bo možno uresničiti iz »danes na jutri«, temveč le postopoma, to bodo tudi spoštovali, nikakor pa ne odstopili od zahtev.

Novosti glede pokojnin v letu 2019 V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je začel uporabljati 1. 1. 2013, se je večina prehodnih obdobij, v katerih so se postopno uveljavljale spremembe pogojev za pridobitev in odmero pravic iz tega zavarovanja, iztekla. Nekatera daljša, pa vseeno še trajajo. Novosti v letu 2019 bomo v nadaljevanju na kratko predstavili, obenem pa, čeprav to niso več, zaradi zapletene ureditve pa so še vedno aktualne, spregovorili tudi o možnostih za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri nižji starosti.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Domačija Belajevi – kraški šetraj in spoštovanje dediščine Na vprašanje, kje leži vas Kačiče, bi znal le malokdo odgovoriti; pa vendar so za to lepo vas, ki leži blizu Parka Škocjanske jame - na stičišču apnenčastega Krasa in flišnatih Brkinov, vedeli že na dunajskem dvoru. Leta 1898 so ob 50-letnici vladavine »presvetlega cesarja Franca Jožefa I.« za napredno kmetovanje podelili »pranonotu« naše sogovornice Andrejke Cerkvenik denarno nagrado 50 kron. V hranilnici ga je čakal denar, na hišni številki 13 pa ga je presenetila še imenitna listina. In prav to si, poleg drugih zanimivosti in znamenitosti, lahko ogledamo na Domačiji Belajevi v Kačičah. Toda z razliko od svojih prednikov, ki so skrbeli za »klasično kmetijo«, se Andrejka - moderna mlada ženska in gospodarica domačije - posveča predvsem zeliščem, na prvem mestu pa je opojni kraški šetraj. Ker je – kot sociologinja pisarno zamenjala za zemljo – se pošali, da postopoma postaja »sociologinja za rastline«. Zemlja pa je njena rekreacija, meditacija ter ključni prostor za raziskovanje in us

Življenje po starem V Zgornjih Palovčah nad Kamnikom je urejena 300 let stara muzejska Budnarjeva domačija. V njej je še posebej živahno v mesecu decembru med obujanjem starih prazničnih običajev.

Koroški Bob Dylan Milan Kamnik, glasbeni samorastnik iz Raven na Koroškem, je sodobni trubadur in ljudski pevec, a hkrati tudi umetnik, saj sam piše glasbo ter besedila in igra kitaro in na orglice ter tudi poje. Rečejo mu koroški Bob Dylan. »Počaščen sem, da mi tako pravijo, čeprav je ta slavni glasbenik in pesnik, nagrajen celo z Nobelovo nagrado za literaturo, vplival name le tako, da sem, po njegovem vzoru, začel zase pisati besedila in komponirati,« pojasni. In še nekaj je zanj zelo tipično. Navadno nastopa sam in prepeva samo v koroškem narečju in tako tudi skozi glasbo predstavlja svoje ljubljene domače kraje.

Teta Mara z dvojnim doktoratom Mara Ovsenik, rojena Križaj, zaslužna profesorica Fakultete za organizacijske študije, je doštudirala slavistiko, magistrirala iz organizacijskih ved in kar dvakrat doktorirala: iz socialne politike in socialnega managementa na univerzi v Sarajevu, iz managementa kakovosti pa na Fakulteti za organizacijske študije. Glede na njeno življenjsko zgodbo pa bi lahko rekli, da je doktorirala tudi iz mnogih življenjskih situacij, skozi katere se je kalila.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Srečanje v sto deset let stari šoli V stari osnovni šoli na Svetem Štefanu, ki bo naslednje leto praznovala 110. obletnico, so se srečali učiteljice, učitelji in ravnatelji, ki so poučevali od leta 1957 do 1975 na takratnem Vinskem Vrhu pri Slivnici. Tako se je namreč kraj imenoval po dekretu takratne Vlade SFRJ iz leta 1948. Bilo je to prisrčno srečanje, polno čustev, solz in veselja, saj se nekateri niso videli več kot 40 let. Sprejela sta jih sedanja lastnika, ki sta v stavbi obiskovala osemletko, Ana Šolinc (roj. Recko) in njen mož Marjan.

Leva stran ulice ostala skoraj povsem nespremenjena »Leta 1931 se je naša družina iz Celja preselil v Ljubljano, kjer se je oče Janko Smodiš kot bančni uradnik zaposlil najprej v Zvezi slovenskih zadrug, tri leta kasneje pa je prešel v Kmetsko posojilnico, ki je imela prostore v zgradbi na vogalu današnje Slovenske ceste in Dalmatinove ulice. To poslovno-stanovanjsko stavbo, v kateri smo v tretjem nadstropju tudi stanovali, so po načrtih mestnega arhitekta Cirila Metoda Kocha zgradili leta 1906, saj je bilo poslopje prve civilne bolnice na Kranjskem, ki je na tem mestu stala od leta 1786, med potresom 1895. tako poškodovano, da so ga morali porušiti,« je začel pripoved o tem delu Ljubljane, kjer je živel do leta 1958, 91-letni upokojeni univ. dipl. inženir kemije Drago Smodiš in se kot dober poznavalec mestne preteklosti pomaknil še kakšnih sto let nazaj, v drugo polovico 17. stoletju.

Osamljenost v starejših letih Osamljenost se v starejših letih priplazi potihoma. Za marsikoga je najtežji čas, ko pridejo prazniki, ko se vsi drugi zberejo z družino in prijatelji. Takrat je najteže biti sam. In vendar obstajajo možnosti, kako to spremeniti.

Aktiven dvig in spust telesa  Dvigovati in spuščati telo se jedobro pravilno naučiti, saj to uspešno metodo obvladovanja telesa in sproščanja lahko uporabljamovse do globoke starosti. Pomaga nam pri ohranjanju in razvijanju boljše telesne drže, zbranosti in ravnotežja, kot načrtovani trening pa vse omenjeno še pospeši.

Elegantni vse leto Elegantna oblačila nam pridejo prav kdaj čez leto, še posebej pa v decembru, ko je več priložnosti za druženje, praznovanje, obisk posebnega dogodka. Kakšno vrsto oblačila bomo izbrali je odvisno od postave, od tega, kaj nam najbolje pristaja, kaj lahko najdemo v ponudbi, ne nazadnje pa na odločitev vpliva tudi cena.

Ni več prehladov in viroz V času, ko se nas lotevata prehlad ali gripa, je dobro okrepiti imunski sistem z antioksidanti. Uživanje vitamina C, limoninega in drugih svežih sokov seveda koristi, a tudi z njimi gripa in prehlad običajno trajata teden dni. Obstajajo pa tudi močnejša antioksidantska sredstva. Med njimi je mineralni prašek, kakršnega v naravi najdemo vantioksidantski ledeniški vodi v himalajski dolini Hunza. Tak prašek je poustvaril dr. Patrick Flanagan in ga v stroki imenujemo FHES. Ob začetku prehlada ali gripe povečaš njegov odmerek, pa se bolezen ne razvije in močno ublažene težave izzvenijo v dveh ali treh dneh.

Nasveti patra Ašiča v času prehladnih obolenj »Noge naj bodo vedno tople in suhe. Da ne bi zboleli,« je rad poudarjal pater Simon Ašič (1906-1992). Tudi zdravo prehrano z dovolj vitamina C, gibanje na svežem zraku in na splošno zdrav način življenja je priporočal. Vsakodnevno je popil liter čaja iz 20 različnih zdravilnih rastlin proti različnim tegobam. Spoznal je, da si z zdravilnimi rastlinami lahko velikokrat učinkovito pomagamo.

Izkušnje starejših Ljubljančanov z inkontinenco Inkontinenco se na medosebni in družbeni ravni še vedno obravnava kot nekaj sramotnega, ker naj bi prizadeti ne bili osebno sposobni nadzirati izločanja urina ali blata. Zato prizadeva njihovo samospoštovanje, povzroča stiske, omejuje sposobnosti in lahko vodi v socialno izolacijo. Predpostavlja se, da je le polovica prizadetih žensk pripravljena spregovoriti o svoji težavi, moški pa se za to odločajo še precej težje. Oboji si s tem zapirajo pot do učinkovite pomoči, ki lahko zmanjša stiske, utrdi samospoštovanje, predvsem pa jim pokaže, da v svoji težavi niso sami.

Slavnostno, a vseeno varčno Čas, ko se leto poslavlja, nas spravlja v zadrego. Še posebej, če organiziramo kakšno praznovanje ali pogostitev. Navadno se ob tem zavijemo v varno zavetje poznanih receptov, ki jih pripravljamo vedno znova.

Zmanjšajmo bolečine v kolkih Kolki z medenico tvorijo celoto in pri vsakem koraku zakrožijo po krožnici. Toda tega ne občutimo, če ne hodimo s pozornostjo. Hoja s pravilnim sledenjem gibanja skozi telo razbremeni vse sklepe nog.S pomočjo vaje po metodi Feldenkrais nežnoin z zavedanjem, razgibamo kolke z medenico.

Čudežna in vsestranska konoplja Konopljo ljudje uporabljamo že vsaj 15.000 let. Iz njenih vlaken so lovci v sivi davnini pletli močne vrvi in mreže. V Egiptu in Mezopotamiji so jo dodajali v glinene zidake, da so bili trdnejši. Po vsem svetu so iz nje tkali blago. Konopljina semena pa uporabljali tudi za prehrano, saj vsebujejo več beljakovin kot goveje meso, in iz njih stiskali olje odlične kakovosti, ki vsebuje zdravju koristno kombinacijo proteinov, ogljikovih hidratov, mineralov, vitaminov, aminokislin in klorofilov. Že tisočletja pa je bila ljudem znana tudi zdravilna raba konoplje. Nekatere vrste konoplje, tiste, ki vsebujejo omamne snovi, so uporabljali tudi v ritualne namene.

 Srce, oči, ledvice, noge – sladkorna bolezen prizadene vse Po podatkih nekaterih raziskav s sladkorno boleznijo živi okoli sedem odstotkov Slovencev. Število tako kot v svetu tudi pri nas narašča. Letos so društva in strokovnjaki ob svetovnem dnevu sladkorne še posebno opozorili na tveganja poznih zapletov, če bolezni ne odkrijemo in obvladamo dovolj zgodaj. Bolezen, ki je dolgo ne čutimo, namreč sčasoma lahko prizadene vid, noge, ledvice in/ali srce.

Kava za poživitev, čaj za pomiritev V primernih količinah je prava kava zdrava. Zato se je obdržala tri tisočletja in prav nič ne kaže, da bi jo kmalu nehali piti. Vendar je treba vedeti: na kofein se navadimo in sčasoma telo ne reagira več kot na začetku. Če bi hoteli zaznati enake učinke, bi morali spiti veliko več kave.

Da bi bolje slišali  Če očala vse bolj postajajo modni dodatek kot le klasičen pripomoček za boljši vid, zakaj ne bi tako vzeli tudi slušnega aparata? Sodobni aparati so tehnološko izredno dovršeni, veliko manjši ter lažji za uporabo, kot so bili pred desetletji. Pravzaprav so skoraj neopazni. Zato ni razloga, da bi še odlašali z obiskom zdravnika specialista ali akustika za sluh, ko ugotovimo, da ne slišimo tako dobro, kot nekoč.

ZDRAVJE KRATKE

Emilija - Romanja

Drugačno božično-novoletno drevo Letos lahko namesto klasične božične (novoletne) jelke ustvarite malo drugačno dekoracijo, ki simbolno tudi predstavlja drevo. Gre za posušeno socvetje okrasne čebule, ki spomladi požene iz podzemne čebule.

Voščimo srečo, zdravje ... Prišel je čas, ko si bo treba za prijatelje čas vzet (kot poje Andrej Šifrer), kajti božične in novoletne voščilnice, ki jih napišete ali izdelate sami, so postale spet zelo priljubljene. Če se jih veselite vi, jih bodo gotovo veseli tudi vaši bližnji. Kaj spodbudnega in lepega jim boste napisali, morda celo narisali ali posneli fotografijo, veste samo vi, le ne pozabite jih poslati. Odstiramo nekaj zanimivosti iz zgodovine koledarjev, pratik in novoletnih voščilnic. Morda boste ob branju lažje izbrali kak priljubljeni motiv zanje.

A se danes nekam slabo vidi? Vožnja v temi utruja. Ni preprosto napenjati oči, da bi videli preko meje žarometov lastnega vozila in hkrati ne gledati v luči nasproti vozečih vozil. Če se še cesta lesketa zaradi mokrote, je mera človeške zmogljivosti že zelo polna.

Domača rukola in vrtna kreša Privoščite si rukolo in vrtno krešo z domačega vrta, rastlinjaka, visoke grede, posod ali okenske police. Tako kot rukolo lahko tudi vrtno krešo sejemo celo leto. Pozimi obe vrtnini sejemo na okenskih policah, spomladi, poleti in jeseni v vrt. Možna je tudi setev v posode, korita in visoke grede.

Pred prazniki Letos povabite vnuka k sebi, še preden se pričnejo prazniki, na »pred-praznovanje«. To bo primeren uvod v praznični čas, velika prednost pa bo, da boste na tem praznovanju imeli vnuka samo zase. Zadovoljni bodo tudi njegovi starši, saj jim boste podarili prost večer.

Obdavčitev dediščin in daril Ko razmišljamo o temu, da bi nekomu zapustili ali podarili določeno premoženje, ali pa, ko nam nekdo omeni, da nam ima namen zapustiti ali podariti določeno premoženje, se naše misli običajno vrtijo le o tem, kako bo to vplivalo na spremembo našega premoženjskega stanja, redkeje pa o tem, ali nas bo taka sprememba premoženjskega stanja kaj stala tudi v odnosu do države.

Zdaj si je zlahka zamišljal …

Pohodniški kotiček

Zelenortski otoki – najzahodnejši del Afrike Zelenortski otoki (Cabo Verde ali Kapverdski otoki) se imenuje območje, veliko 4033 kvadratnih kilometrov, ki ga sestavlja 10 večjih in 8 manjših otokov. Vsi so vulkanskega nastanka. Ležijo 450 kilometrov zahodno od Afrike v Atlantskem oceanu, in sicer nasproti senegalskega polotoka Cabo Verde, po katerem so prevzeli ime. V 15. stoletju so jih odkrili Portugalci in postali so središče trgovine z afriškimi sužnji po vsem svetu.

Kanji Dol – daleč od vsega »Težko bi rekel, od kod ime kraja,« pravi Igor Bahor, ki je na pašnikih in v gozdovih preživel najzgodnejša leta. »Kanje res živijo tudi tu, na robu Trnovske planote. Toda velikim pticam domačini pravijo »orliči«. Ime bi bilo lahko tudi izpeljanka iz kakšne italijanske besede, Morda je to cane – pes? Življenje v zimskem času je tod še danes pasje,« razmišlja.« Burja ustvarja tudi več metrov visoke zamete in nekatere domačije so za več tednov odrezane od sveta!«

Popestrimo si stanovanje za praznike V pustih, pozno jesenskih dnevih brez sonca si zaželimo v stanovanju svetlobe in barvnih poudarkov, ki bi prinesli nekaj topline in energije v siv vsakdan. Ko se bližajo prazniki in je čas pričakovanja, si lahko s popestritvijo prostorov naredimo stanovanje prijetnejše, s svečkami ali dodatnimi lučkami pa je pričakovanje še lepše. Vsako leto so trgovine bogato založene z okraski za božične praznike. A gotovo ne moremo vsako leto na novo kupovati množice okraskov in dekoracije. Preveč okraskov in različnih slogov ter barv vodi v nasičenost prostora in kičast videz.

Kultura

Vse o božični zvezdi Že na začetku decembra imamo v stanovanju adventni venček, božično lončnico in posejano božično žito. To so male stvari, ki si jih lahko pripravi vsak, da je dom praznično in veselo obarvan. Prepričana sem, da bi na vprašanje, na katero sobno ločnico najprej pomislite decembra, prav gotovo večina izbrala božično zvezdo. Razumljivo, saj je to najbolj iskana sobna lončnica v prazničnem času.

Okrasni škorenjček Okrašen škorenjček je simpatična praznična dekoracija, če ga podarimo, pa lahko v notranjosti skriva še kakšno majhno presenečenje …

Domovina je samo ena Hinko Krček se je rodil v glasbeni družini, njegov oče je bil ljudski godec in je igral na violino, saksofon, citre in na harmoniko. Ljudski muzikanti sicer igrajo po posluhu, a oče je igral tudi po notah. Tudi sam je po končani osnovni šoli obiskoval glasbeno šolo na Ptuju in takrat je v roke dobil trobento, ki ga spremlja že celo življenje.

Po poteh Cankarjeve matere Letošnje leto smo v Sloveniji posvetili spominu na Ivana Cankarja,26. decembra pa se bodo ljubitelji hoje v naravi podali na pohod, poimenovan Po poteh Cankarjeve matere.

Topla darila

 

Očitno je energija (še) prepoceni Ozračje se hitro segreva, v Sloveniji bolj kot marsikje drugod. Se bomo, grobo rečeno, scvrli ali pa bo naša vlada končno reagirala? Prof. Lučka Kajfež Bogataj, klimaktologinja, pravi, da človeštvo ni prvič pred takim izzivom. Ogroženi smo mi, ne otroci in vnuki.

Dolgotrajna oskrba na preverjanju Raziskave kažejo, da vsak deseti Slovenec skrbi za svojca, ki zaradi starostne oslabelosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebuje pomoč že pri osnovnih opravilih. Pri tem se morajo znajti, kakor se vedo in znajo. Zagotovo so neformalni oskrbovalci med tistimi, ki najbolj nestrpno pričakujejo zakon o dolgotrajni oskrbi. Zaživeli pa so že trije pilotni projekti.

ANKETA Leto 2019 je pred vrati – kaj bo prineslo Sloveniji?

OD VSEPOVSOD

Nonine slike

Uporaba zdravstvenih storitev in starejši Ko pišem kolumno, se vračam s konference ISPOR (osrednjega mednarodnega združenja za ekonomiko zdravil) v Barceloni. Pogovori s kolegi na konferenci so me spomnili na prispevek, ki smo ga s kolegoma dr. Rokom Hrenom in dr. Valentino Prevolnik Rupel napisali dve leti nazaj – in zanj takrat prejeli nagrado na konferenci v Portorožu. V prispevku smo pregledali osnovne podatke o zdravstveni oskrbi starejših in od česa so odvisni. Analizirali smo uporabo ambulantne oskrbe, bolnišnične oskrbe ter jemanje zdravil, vse tisto, kar podatki SHARE (uporabili smo podatke za leto 2011, torej za četrti val raziskave) zlahka omogočajo vsakemu raziskovalcu. Predstavil bom nekaj glavnih ugotovitev.

Prazne obljube

Življenjsko vodilo Kakšno je vaše življenjsko vodilo (geslo)? To vprašanje je bilo tudi v slovenski raziskavi o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo ljudje, ki smo stari nad 50 let. Nanj je odgovorilo kar 880 ljudi, to je 84 % od celotnega vzorca, ki je reprezentativno predstavljal vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo prekoračili Abrahama. Poglejmo, kaj so na to vprašanje odgovorili in kakšen pomen ima zavestna življenjska usmeritev za kakovostno staranje.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media