Življenjsko vodilo
STARANJE V SLOVENIJI
Kakšno je vaše življenjsko vodilo (geslo)? To vprašanje je bilo tudi v slovenski raziskavi o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo ljudje, ki smo stari nad 50 let. Nanj je odgovorilo kar 880 ljudi, to je 84 odstotkov od celotnega vzorca, ki je reprezentativno predstavljal vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo prekoračili Abrahama. Poglejmo, kaj so na to vprašanje odgovorili in kakšen pomen ima zavestna življenjska usmeritev za kakovostno staranje.
Delo. Rada delam. Fejst delat' in zmerno jest'! Delati in pomagati pomoči potrebnim. Bodi vesel in delaven!
Delo ali njegova povezava z zmernostjo, pomočjo drugim, poštenostjo in podobnim je pogosto življenjsko geslo starejših. Slovenci smo bili upravičeno vedno ponosni na svojo delavnost, na kakovostno in odgovorno opravljeno delo. Delavnost naše starejše generacije odražajo lepe hiše po naseljih, urejeni vrtovi in vinogradi.
Poštenost. Pošteno življenje!
Usmerjenost v pošteno življenje ne zaostaja za delavnostjo. Ljudje hočemo biti pošteni in živeti v pošteni družbi z drugimi. Anton Trstenjak je vse življenje raziskoval značilnosti slovenskega značaja. Pred koncem življenja je napisal knjigo Slovenska poštenost. V njej ugotavlja, da človeku, za katerega rečemo, da je poštenjak, pripisujemo poleg tega, da ne goljufa, tudi vse druge lepe in dobre lastnosti. Knjiga je izšla po slovenski osamosvojitvi, ko je v grabljenju po skupnem premoženju ravno poštenost odnesla krajši konec. Nekateri so ob tej knjigi rekli: Poštenosti ni več, to je preteklost! Jaz sem prepričan, da je bila nepoštenost v zadnjem obdobju slovenskega razvoja podobna poplavam ali potresu, žledu ali lubadarju v gozdu – torej socialna ujma, po kateri se opomoreta tako gozd kakor družba.
Živeti za družino. Imeti urejeno družino.
Komur je družina življenjsko vodilo, se dobro pripravlja na svojo starost, zato se bomo posebej posvetili podatkom o družini in njenem pomenu za kakovostno staranje.
Stori drugim tisto, kar tebi najbolj ugaja. Živeti v lepih odnosih z vsemi ljudmi. Upaj! Zmeraj raje mislim na dobro kot na slabo. Življenje sprejeti, kakršno je. Red ...
Veliko povedanih življenjskih vodil govori, da so ljudje zavestno usmerjeni v smiselni red v samem sebi, v svoji hiši in pri delu, v sožitju z drugimi ljudmi in naravo. Zavedajo se, da moramo sebe razvijati sami, sami prepoznati svoje dobre možnosti in jih uresničiti skupaj z drugimi, pri tem pa pogled z zaupanjem usmerjati v odprto prihodnost.
Ne vem. Kako naj si razlagamo nekaj teh in podobnih odgovorov ter to, da 16 odstotkov vprašanih ni nič odgovorilo. Nekateri verjetno niso našli pravih besed, da bi povedali, kaj čutijo; v tem primeru njihov odgovor pomeni, ne vem, kaj bi rekel, ne pa, da nimajo svoje zavestne življenjske usmeritve. Nekateri morda niso hoteli govoriti o tej osebni zadevi. Iz celote raziskovalnih odgovorov pa je jasno, da kar nekaj starejših živi v bivanjski praznoti: v ničemer ne doživljajo trdne življenjske opore, vse se jim zdi pusto, prazno in nesmiselno. Pri njih so zelo ogrožena telesno zdravje, lepo sožitje z drugimi, celo življenje. Na srečo je veliko več tistih, katerih življenjsko geslo je pomoč drugemu, ko jo potrebuje – človeška solidarnost pa je mreža, ki nas prestreže, kadar pademo.
Dobra navigacija
Življenjsko vodilo izraža človekovo življenjsko usmeritev; je njegovo temeljno stališče o sebi in svoji življenjski poti z drugimi ljudmi. Z njim zavestno usmerjamo svoj osebni razvoj. Človekovo življenjsko vodilo je kot navigacija na potovanju v neznani deželi. Ko imamo smer in cilj poti, nas lahko pritegne neka zanimivost in zavijemo vstran, je ta ali ona cesta zaprta, se nam pokvari avto, se ustavimo v gostilni na kavi ..., vendar ne izgubimo prave smeri. Zavestno smiselno stališče o svoji življenjski usmeritvi je najvišji domet človeške svobode.
Na vprašanje o njihovem življenjskem vodilu so v raziskavi odgovorili z eno besedo ali kratko povedjo. Ko se o tem pogovarjam s tem ali onim človekom, mi svoje življenjsko geslo temeljito pojasni. Tedaj se – kot v jasnem dnevu z razglednega hriba – odpre čudovit pogled na njegovo življenjsko pot. Uspešna in zelo prijetna gospa mi je dejala: Pri svojih trinajstih letih sem si zapisala svoje življenjsko vodilo, ki me usmerja še danes: Ljubiti v luči in pomagati. Zanimalo me je, kaj pomeni beseda »v luči«, ki jo je izrekla z mirnim in jasnim poudarkom. Dejala je: V soncu ni sence. Prav ima: ljubiti in pomagati je življenjska usmeritev, ki potrebuje privlačno moč in luč sonca. V trenutku sem dojel, kako je njena uspešna in prijazna življenjska pot temeljito duhovno utrjena in opremljena z dobro navigacijo.
