Nasveti patra Ašiča v času prehladnih obolenj
Prava kamilica v zeliščnem vrtu
»Noge naj bodo vedno tople in suhe. Da ne bi zboleli,« je rad poudarjal pater Simon Ašič (1906–1992). Priporočal je tudi zdravo prehrano z dovolj vitamina C, gibanje na svežem zraku in na splošno zdrav način življenja. Vsakodnevno je popil liter čaja iz 20 različnih zdravilnih rastlin proti različnim tegobam. Spoznal je, da si z zdravilnimi rastlinami lahko velikokrat učinkovito pomagamo.
Za dobro delovanje imunskega sistema pijemo čaj iz naslednjih zdravilnih rastlin:
30 odstotkov korenine ameriškega slamnika (Echinaceae radix)
10 odstotkov korenine navadnega regrata (Taraxaci radix)
10 odstotkov listov gozdnih jagod (Fragariae folium)
20 odstotkov cvetov črnega bezga (Sambuci flos)
10 odstotkov cvetov prave kamilice (Chamomillae flos)
20 odstotkov lipovih cvetov (Tiliae flos)
Pitje tega čaja v ljudski medicini zmanjša možnost nastanka prehlada v zimskem času kakor tudi v drugih obdobjih leta. Če želimo preprečiti možnost nastanka prehlada, ga lahko pijemo dalj časa, tudi več mesecev, in sicer eno skodelico dnevno. Če pa se vseeno prehladimo, pa lahko skrajšamo čas trajanja prehlada, v tem primeru popijemo več skodelic čaja dnevno.
Vedno si pripravimo svež čajni napitek. Žličko čajne mešanice prelijemo z vrelo vodo. Skodelico pokrijemo, da preprečimo izhlapevanje eteričnih olj, ki jih rastline vsebujejo. Po 10 minutah precedimo in popijemo. Če želimo, lahko rahlo ohlajenemu in ne prevročemu čaju dodamo žličko medu in žličko jabolčnega kisa.
Čaj pomaga pri zniževanju povišane telesne temperature, saj spodbuja delovanje lojnic. Tako delujeta lipa in bezeg. Prava kamilica pomaga ohranjati zdravje dihal, saj deluje protivnetno in protimikrobno. Več kliničnih preizkušanj je bilo opravljenih z ameriškim slamnikom. Ugotovili so, da ameriški slamnik v ustrezno visokih odmerkih podpira obrambno sposobnost organizma, torej prispeva k ustreznemu delovanju imunskega sistema. Če smo v času prehlada neješči, pa korenina regrata deluje tako, da v prebavilih poveča izločanje prebavnih sokov. Tek se nam bo tako kmalu povrnil. Čreslovine v listih gozdne jagode delujejo blažilno v primeru virusnih črevesnih motenj, na primer driske. V ljudski medicini ta čaj tudi olajša dihanje in pomirja draženje v grlu.
Prsni čaj pri prehladu:
35 odstotkov listov ozkolistnega trpotca (Plantaginis folium)
25 odstotkov korenine pomladanskega jegliča (Primulae radix)
15 odstotkov zeli materine dušice (Serpylli herba)
10 odstotkov cvetov velecvetnega lučnika (Verbasci flos)
10 odstotkov cvetov črnega bezga (Sambuci flos)
5 odstotkov steljke islandskega lišaja (Lichen islandicus)
Preženimo izčrpanost
Pri izčrpanosti, ko obstaja večja možnost, da bomo zboleli, si zvečer, preden gremo spat, pripravimo prijetno kopel. Kilogram soli raztopimo v vroči vodi v kopalni kadi. V tej vodi ležimo 15 minut. Po kopeli se uležemo v posteljo in pokrijemo, da se spotimo.
Pater Simon Ašič je pri izčrpanosti svetoval naslednje jedi:
- rumenjak stepemo z rdečim vinom in popijemo,
- uživamo oves
- žlico medu in limonov sok razžvrkljamo, prelijemo z mlekom in popijemo,
- jajce stepemo z vodo, poljubno sladkamo in zaužijemo dvakrat dnevno med obroki,
- rožmarinovo vino (v litru belega vina smo namakali tri rožmarinove vejice) pijemo trikrat dnevno po en kozarec pred obroki.
Jeseni po priporočilu patra Simona Ašiča pijemo vodo, ki je ostala od usedline sive gline. Pater je dejal (tudi ljudska medicina meni danes prav tako), da je dobro v jesenskem času piti pripravek iz prečiščene sive gline z namenom, da pozimi ne bi zboleli za virusno ali bakterijsko okužbo dihal. Napitek, ki ga spijemo zjutraj ne tešče, pripravimo zvečer. V kozarec vode usujemo žličko gline, ki smo jo zajeli z lesenim priborom. Premešamo, pustimo stati čez noč ter zjutraj tri tedne pijemo vodo iz kozarca brez usedline gline. Pomembno je, da vztrajamo 3 tedne. Če menimo, da te vode ne bomo pili redno ali pa jo bomo nehali piti, se tega raje ne lotimo. To je tako, kot če bi začeli čistiti stanovanje in bi sredi dela odnehali.
Česen deluje antiseptično
V preteklosti so česen (Allium sativum L.) naši predniki zelo cenili, saj učinkovito deluje proti virusom in bakterijam. Tudi danes naj bo tako. Čeprav imamo po zaužitju česna neprijeten vonj po žveplu, se ga ne izogibajmo. Nasprotno, če naš želodec prenese česen, ga zaužijmo čim več. Le če jemljemo zdravila proti strjevanju krvi, ga uživajmo zmerno. Česnove spojine namreč delujejo antiseptično. V času prehlada ga torej lahko uživamo za zatiranje razmnoževanja bakterij v dihalnih poteh. Česen deluje še proti virusom, prav tako poveča nastanek sluzi v dihalnih poteh, olajša izkašljevanje.
Pater Ašič je svetoval pripravo česnove tinkture, ki jo imamo doma vedno pri roki: 2 tedna namakamo 3 velike žlice svežih in olupljenih sesekljanih strokov česna v litru dobrega žganja. Nato stroke stisnemo in odstranimo. Pripravljeno tinkturo shranimo v majhne temne stekleničke, ki jih dobro zapremo. V času prehlada popijemo 15 kapljic pred kosilom ali večerjo. Pri zaužitju česnovih kapljic naša koža ne bo oddajala neprijetnega vonja po žveplovih spojinah, ki jih česen vsebuje.
Česen lahko uživamo tudi kot jabolčni kis s česnom, ki ga pripravimo enako kot česnovo tinkturo, le da namesto domačega žganja uporabimo jabolčni kis. Tako imamo česen vedno pri roki in upam si reči, da ga bomo zato zagotovo večkrat uporabili pri pripravi jedi.
Delovanje zdravilnih rastlin
Trpotec in islandski lišaj vsebujeta sluzi, ki v tankem sloju prekrijejo sluznico zgornjih dihalnih poti in jo tako zaščitijo pred draženjem in ublažijo kašelj. Tudi vneta sluznica žrela in ustne votline se pomiri. Trpotec in islandski lišaj poleg sluzi vsebujeta še polisaharide, ki aktivirajo delovanje imunskega sistema. Jeglič in lučnik vsebujeta saponine, ki povzročijo, da se izločki v dihalnih poteh utekočinijo in razmehčajo. Tako jih lažje izkašljujemo. Nekatere raziskave pa še dokazujejo, da saponini v jegliču zavirajo rast virusa gripe (influence A2). Materina dušica pomirja, kar je ugodno, saj ko smo bolni, smo tudi bolj razdražljivi. Vsebuje še timol in karvakrol, ki delujeta proti virusom in bakterijam.
