Kultura

Prosti čas | dec. '18

Leon – 120 let

Ob 120. obletnici rojstva Novomeščana in olimpionika Leona Štuklja so v Dolenjskem muzeju pripravili veliko razstavo o njegovi izjemni športni poti in življenju. Njegova hči Lidija je muzeju odstopila ogromno eksponatov, nabralo se je več kot 600 osebnih predmetov, med njimi pisalni stroj, osebni dokumenti, njegovi rokopisi, celo sedežna garnitura z omaro, podpisi pomembnih športnikov, ker je bil strasten zbiralec le-teh, pa zbirka značk, znamk in razglednic. V muzeju so pregledali več kot 4000 fotografij in veliko jih bo na ogled. Veliki telovadec, kot si je rekel sam, je do smrti živel po sokolskih načelih: skromnost, redoljubnost in skrb za telo.

Kresnice

Najnovejša predstava Kresnice prodorne hrvaške dramatičarke Tene Štivičić, ki živi in ustvarja v Londonu, se dogaja na mednarodnem letališču. To po eni strani simbolizira lahkotnost potovanja in svobodo, po drugi pa permisivnost, kjer je vse strogo zapovedano. Avtorica preigrava številne pereče teme sodobnosti – od osamljenosti starejših, iskanja ljubezni, odtujenosti in nerazumevanja do migracij. Režiserka Nina Rajić Kranjac je odlično opravila svoje delo. Igralska ekipa je izjemna, posebej izstopajo Jožica Avbelj, Brane Grubar in Primož Pirnat.

33 dni – 100. obletnica Države Slovencev, Hrvatov in Srbov

Letos praznujemo stoletnico konca prve svetovne vojne in ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ob tej priložnosti so v Narodnem muzeju Slovenije v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Arhivom Republike Slovenije pripravili razstavo, na kateri predstavljajo prevratno obdobje ob razpadu Avstro-Ogrske in prve korake v samostojno slovensko državnost. Razstava prikazuje kratko obdobje od konca vojne in nastanka nove države do njene združitve z geografsko, narodno in politično povsem drugačno Kraljevino Srbijo. Narodna vlada SHS v Ljubljani je bila prva slovenska vlada z vsemi pristojnostmi in organi. Bila je nosilka slovenske državnosti, ki je vodila politično, vojaško, družbeno in gospodarsko življenje. Vodil jo je predsednik vlade Josip vitez Pogačnik in je imela dvanajst upravnih oddelkov. Svoje državne obveznosti je opravljala do 20. januarja 1919, ko je bila odpravljena s posebnim ukazom regenta Aleksandra Karađorđevića. Nadomestila jo je v pooblastilih zelo okrnjena Deželna vlada za Slovenijo. Burno obdobje po koncu prve svetovne vojne in razpadu monarhije so zaznamovali boj za meje, menjava denarja in spremembe na vseh področjih življenja od gospodarstva do šolstva. Razstava prikazuje zbrane drobce iz združenih muzejskih zbirk fotografij, osebnih predmetov in dokumentov, razglasov, razglednic, orožja, tekstila in vojaške opreme, ki pričajo o življenju v tem kratkem, a prelomnem obdobju slovenske zgodovine. Ogledate si jo lahko v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova do 7. aprila.

Drugačni gledališki predstavi: Diracov akord in Kiki

Na Levem odru ljubljanske Drame predstavijo razmišljanja Paula Diraca, najmlajšega prejemnika Nobelove nagrade za fiziko, ki je zgradil most med relativnostno in kvantno teorijo, verjel, da imajo temeljne fizikalne teorije matematično lepoto, in če niso lepe, niso pravilne. Enačba, s katero je Dirac napovedal obstoj antimaterije, pa je osnova gledališke uprizoritve Diracov akord. Režiser Matej Filipčič je za predstavitev Diracovih razmišljanj o svetu, etiki, lepoti ... izbral imenitna igralca Borisa Cavazzo in Jožico Avbelj.

Kiki de Montparnass, pevka, igralka, slikarka, je živela konec 19. stoletja, ko so bile ženske podrejene, a hkrati cenjeni svoboda in življenjska radost. Kiki je bila svobodomiselna, osvobojena, neodvisna. Igralka Janja Majzelj je v njeni upodobitvi čudovita.

N. B.