Uporaba zdravstvenih storitev in starejši

dec. '18

STARANJE V EVROPI

Ko pišem kolumno, se vračam s konference ISPOR (osrednjega mednarodnega združenja za ekonomiko zdravil) v Barceloni. Pogovori s kolegi na konferenci so me spomnili na prispevek, ki smo ga s kolegom dr. Rokom Hrenom in kolegico dr. Valentino Prevolnik Rupel napisali dve leti nazaj – in zanj takrat prejeli nagrado na konferenci v Portorožu. V prispevku smo pregledali osnovne podatke o zdravstveni oskrbi starejših in od česa so odvisni. Analizirali smo uporabo ambulantne oskrbe, bolnišnične oskrbe ter jemanje zdravil, vse tisto, kar podatki SHARE (uporabili smo podatke za leto 2011, torej za četrti val raziskave) zlahka omogočajo vsakemu raziskovalcu. Predstavil bom nekaj glavnih ugotovitev.

Brez posebnega presenečenja je, da smo najmočnejšo povezavo ugotovili s starostjo. Starejši pogosteje poiščejo ambulantno oskrbo, jemljejo več zdravil in so v večjem deležu hospitalizirani. Edina izjema so najstarejši starostniki (85+, pri hospitalizacijah 80+), pri katerih smo opazili, da je uporaba nekaterih zdravstvenih storitev manjša. To je seveda zanimiva ugotovitev, ki smo jo sami razložili z naravo storitev, pri katerih to velja – šlo je za ambulantno oskrbo, ki je »najblažja« od analiziranih storitev. Verjetno gre torej tu za nekakšen učinek nadomestitve – po osnovni logiki bi pri najvišjih starostnih skupinah moralo pogosteje priti do resnejših zdravstvenih problemov in manj pogosto do blažjih ambulantnih situacij. Prav tako je verjetno uporaba ambulantnih storitev za najstarejše starostnike težje dostopna, saj morajo do nje priti fizično.

Vpliv izobrazbe in dohodka 

Poleg starosti sta bila pomembna dejavnika, ki sta vplivala na uporabo zdravstvenih storitev, izobrazba in dohodek. Kot so pokazali naši podatki, je skoraj 29 odstotkov posameznikov iz gospodinjstev, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec, imelo sedemkrat več ali celo večkrat stik z zdravnikom družinske medicine ali specialistom v primerjavi z nekaj več kot 14 odstotki posameznikov iz gospodinjstev, ki zlahka shajajo iz meseca v mesec. Dohodek je bil močan dejavnik tudi pri uporabi bolnišnične oskrbe: tisti s slabšim finančnim stanjem so pogosteje potrebovali bolnišnično oskrbo, kar je bilo posebej očitno pri skupinah z najnižjim dohodkom. Treba pa je dodati, da bi pričakovali tudi nasprotni učinek, da si bodo tisti z boljšim finančnim stanjem tudi lažje privoščili nekatere storitve zdravstvene oskrbe.

Močno povezavo smo našli med jemanjem zdravil in izobrazbo: dobrih 38 odstotkov posameznikov z višjo in visokošolsko izobrazbo v primerjavi s slabimi 22 odstotki z osnovnošolsko izobrazbo ni jemalo nobenega zdravila, štiri ali več zdravil pa je jemalo slabih 7 odstotkov višje- ali visokošolsko izobraženih in slabih 15 odstotkov osnovnošolsko izobraženih. V skladu s tem, kar kaže nedavna literatura, smo torej našli močno povezavo med izobrazbo starejših in njihovim zdravjem: višja izobrazba je povezana z boljšim zdravjem.

Naše ugotovitve so torej potrdile, da je uporaba zdravstvenih storitev pogostejša pri višjih starostih (z izjemo, ki smo jo zgoraj omenili) ter pri tistih z nižjim dohodkom in izobrazbo. Če želimo torej omogočiti kakovostno staranje v smislu dobrega zdravja, moramo upoštevati gmotni in socialni položaj starejših – najšibkejše skupine bi morale dobiti posebno pozornost.

doc. dr. Andrej Srakar, Inštitut za ekonomska raziskovanja.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media