Domovina je samo ena
Hinko Krček se je rodil v glasbeni družini v vasici Sela pri Ptuju, njegov oče je bil ljudski godec in je igral na violino, saksofon, citre in harmoniko. Ljudski muzikanti sicer igrajo po posluhu, a oče je igral tudi po notah. Tudi sam je po končani osnovni šoli obiskoval glasbeno šolo na Ptuju in takrat je v roke dobil trobento, ki ga spremlja že vse življenje.
Že dolgo pa ima svoj ansambel domače glasbe, imenovan po njem. »Minilo je že 40 let potovanj s prijatelji, 40 let najrazličnejših doživetij in lepih občutkov, včasih tudi do skrajnih zmogljivosti. Bili smo zdoma tudi po pol leta, bilo je veliko domotožja in včasih so pritekle tudi solze,« se Hinko Krček spominja štirih desetletij uspešne glasbene dejavnosti.
Njegov ansambel je nastal pod vznožjem Ptujske Gore, a ga je glasbena pot kmalu odpeljala v tujino na nemško govorno območje. Onkraj Karavank se je ansambel Hinka Krčka imenoval Kretscheks Oberkrainer Musikanten, kar naj bi pomenilo Krček narodno-zabavne glasbe. Nastopali so v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji in delu Francije, in sicer v Alzaciji, kjer govorijo tudi nemško. V tem času so izdali več kot 30 različnih nosilcev zvoka, od kaset in LP-plošč do današnjih zgoščenk, za njimi je več kot 2.500 koncertov in prevoženih najmanj dva milijona kilometrov. Sodelovali so z različnimi televizijskimi hišami, ki so predvajale takšno glasbo, in pogosto so imeli ob sebi tudi humorista, ki je povezoval nastope.
Po Avsenikovi poti
»Ansambel Avsenik je s svojimi vižami odprl pot takšni glasbi po srednji Evropi in tako smo tudi mi dobili svojo priložnost. Ves čas smo igrali kot kvintet. Slovensko občinstvo je krasno, ampak na nemškem govornem območju poslušalci umetnika na odru s ploskanjem še veliko bolje nagradijo,« je presodil. Vedno nastopajo v nošah, ki še dodatno pritegnejo njihove poslušalce, veseli pa so bili tudi, ker so v prvih vrstah na koncertih praviloma sedeli Slovenci.
Kot še marsikateremu ansamblu se je tudi njim na glasbenih poteh pripetilo marsikaj. Zgodb ne manjka. »Nekega jutra smo bili na poti s svojim avtodomom po nemški avtocesti, se ustavili na bencinski črpalki in natočili gorivo, medtem pa se je iz avta izmuznil naš kitarist. Krenili smo naprej, nihče ni niti opazil, da ga ni več z nami. To smo ugotovili šele po 300 kilometrih! Poklicali smo javno službo in policijo, na našo srečo so fanta pravočasno pripeljali tja, kamor je moral priti,« se spominja. In še ena zanimiva zgodba. Nekoč so v Nemčiji prispeli na nastop in ugotovili, da je klarinetist pozabil klarinet. A to ni bil mačji kašelj – po klarinet so se peljali kar 800 kilometrov. Na srečo so se na pot odpravili zgodaj zjutraj, tako da so kljub zapletu pravočasno prišli na nastop.
V Ameriko niso šli
So pa dobili tudi ponudbe, da bi nastopali pri naših izseljencih v Ameriki, a do tega ni prišlo, ker so imeli vedno že vnaprej podpisane dogovore za nastopanje po Evropi.
Ansambel Hinko Krček s prijatelji pa je predvsem v zadnjem času sila dejaven tudi v domačih krajih. Pred nekaj leti so izdali zgoščenko z naslovom Naša polka prva je kraljica sveta, te dni pa je izšla že sedma zgoščenka z naslovom Jaz pa pojdem v Slovenijo. Naslov pove veliko, vodja ansambla pa tudi: »V pesmi je čutiti naše hrepenenje po domovini. Tudi sam imam dva domova, v Švici in pri nas, a domovina je samo ena!«
V ansamblu danes igrajo harmonikar Peter Došler, kitarist je Milan Domajnko, Branko Kuharič piha v bariton, Brane Kuharič pa v klarinet. Pojeta pa Mojca Bitenc in Rudi Šantl, ki se jima večkrat pridruži tudi Teja Pančič. Zanimivo je, da so se jim na zadnjih snemanjih pridružile tudi tri violinistke in obogatile nekaj njihovih skladb. Izvrstno so zaigrale Katjuša Majcenič, Klara Gruden in Nežka Starc. Hinko Krček je vodja, trobentač in skladatelj, v dogajanje pa je vpet tudi njegov sin Gregor, ki je za godce zložil že kar nekaj skladb.
Na festivalih niso nikdar nastopali. Redko igrajo tudi na veselicah, ker so usmerjeni predvsem na koncertno nastopanje. Ampak če bi kdo želel z njimi preživeti novoletni večer ali praznovati, se je z njimi tudi mogoče dogovoriti.
Njegovi konjički so potepanje po gorah, plavanje in pa kolesarjenje. 40 let ansambla Hinka Krčka pa bodo praznovali februarja prihodnje leto v domačih krajih.
