Srce, oči, ledvice, noge – sladkorna bolezen prizadene vse

Dobro počutje | dec. '18

Udeleženci okrogle mize

Po podatkih nekaterih raziskav živi s sladkorno boleznijo okoli sedem odstotkov Slovencev. Število narašča tudi pri nas tako kot v svetu. Letos so društva in strokovnjaki ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni še posebno opozorili na tveganja poznih zapletov, če bolezni ne odkrijemo in obvladamo dovolj zgodaj. Bolezen, ki je dolgo ne čutimo, lahko namreč sčasoma prizadene vid, noge, ledvice in/ali srce.

Kot so razkrili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v Sloveniji pred desetimi leti zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb. Skupno letno število prejemnikov zdravil se v zadnjih letih povečuje za dva do tri odstotke (za okoli 2500 oseb) na leto. Razloge za povečanje pripisujejo staranju prebivalstva in daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni, in to zlasti ta, kjer poteka aktivno presejanje, in izboljšanemu zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja, kot sta debelost in zmanjšana telesna dejavnost. Hkrati se sladkorna bolezen v naraščajočem deležu pojavlja med prebivalstvom srednjih let, zbolevajo pa tudi vedno mlajši.

Koliko bolnikov še ni odkritih, ne vemo, a strokovnjaki ocenjujejo, da je skupno število oseb s sladkorno boleznijo v resnici od 155 do 175 tisoč. Pomembno sporočilo vseh dogodkov ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni je bilo, naj se vsi redno udeležujemo vseh preventivnih pregledov, ki so nam na voljo.

Zmanjšajmo polovico

Če so omenjene številke vrh ledene gore, pa strokovnjake še bolj skrbi, kaj se skriva pod gladino. Tam niso le vsi tisti bolniki, ki še niso odkriti, ampak tudi ogromno število ljudi, ki živijo s tveganji, a se jih še ne zavedajo. Medtem pa škoda v telesu že nastaja.

Med temi tveganji so ob dnevu sladkorne bolezni še posebno poudarili srčne bolezni, kajti prav te so najusodnejše. 60 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo namreč umre zaradi bolezni srca, so poudarili pri Zvezi društev diabetikov Slovenije in Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Njihova kampanja je potekala pod geslom »Zmanjšajmo polovico«, saj naj bi bila po podatkih Mednarodne diabetične zveze (IDF) v svetu sladkorna bolezen ugotovljena le pri polovici vseh bolnikov, le polovica odkritih naj bi bila ustrezno zdravljena in med temi jih spet le polovica doseže cilje zdravljenja. Čeprav je v resnici stanje v Sloveniji precej boljše, pa tudi nam izzivov ne manjka.

Diabetolog dr. Aleš Skvarča, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je govoril kar o »sladkorno-srčno-žilni bolezni«, saj po njegovem mnenju obeh bolezni ne bi smeli obravnavati ločeno. Nazoren je podatek, da ima 50-letna oseba s sladkorno boleznijo v povprečju za šest let krajšo pričakovano življenjsko dobo, in to kar 58 odstotkov na račun srčno-žilne bolezni.

V resnici se pogled na sladkorno bolezen spreminja. Cilj zdravljenja ni le urejenost krvnega sladkorja, ampak tudi drugih srčno-žilnih dejavnikov tveganja, še posebno nadzor nad maščobami, skrb za prehrano in telesno vadbo ter opustitev škodljivih navad, kot je kajenje. Če bi zdravili samo glukozo, lahko to vodi celo v povečanje telesne teže, ki tveganja spet poveča.

Poleg tega je strokovnjak opozoril, da prvi dan, ko bolnik dobi diagnozo, ni tudi prvi dan prisotnosti kronične bolezni in razvijanja zapletov. »Sladko rjavenje« se v telesu odvija že dolgo in celo mejne vrednosti glukoze na tešče (kot nam jih najpogosteje izmerijo) sčasoma že prinašajo posledice ter jih ne bi smeli jemati zlahka.

Aleš Skvarča je spregovoril še o iskanju najboljšega zdravljenja za vsakega bolnika, kot danes priporočajo tudi strokovne smernice. Pri tej izbiri igra vlogo tudi bolnikova srčno-žilna ogroženost, saj nekatera novejša zdravila dokazujejo tudi vpliv na zdravje srca.

Preveč razlik med regijami

Kardiolog dr. Dragan Kovačić, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje je poudaril pomen zdravljenja, prilagojenega posamezniku, saj lahko z novimi zdravili največ pridobijo sladkorni bolniki z največjim srčno-žilnim tveganjem.

Tudi on je opozoril, da se zgodba, ki pripelje do nenadnega srčno-žilnega dogodka, kot je srčni infarkt, lahko začne že pet, deset ali petnajst let prej. Že prej se v telesu dogaja vnetje, povišane so lahko krvne maščobe in sladkor, vse to pa pušča posledice. Kljub temu se ljudje radi pohvalimo, da trideset let nismo bili pri zdravniku. Vsi se zavedamo kazni, ki bi jo dobili, če avtomobila 30 let ne bi peljali na tehnični pregled. Ne zavedamo pa se kazni, ki sledi, ker svojemu telesu ne namenjamo dovolj pozornosti.

Pri tem pa prav sladkorna bolezen pomeni kar dvakrat večjo možnost za razvoj srčno-žilne bolezni, kot če je ne bi imeli, in pri ženskah s sladkorno boleznijo je pojavnost srčnega popuščanja petkrat večja kot sicer. Kot je razložil strokovnjak, osebo s sladkorno boleznijo kardiologi obravnavajo podobno kot nekoga, ki je že doživel srčni infarkt, saj imata enako (zelo visoko) tveganje (novega) srčnega infarkta.

A to ni edino tveganje, povezano s sladkorno boleznijo. Med zapleti sladkorne bolezni so še drugi, prihaja lahko do okvar na očeh, ledvicah in živcih. Prav zaradi zadnjega lahko ostanemo celo brez noge, na kar so simbolično opozorili tudi na 9. nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni – udeleženci so si prav v opomin na to privezali na nogo moder trak.

Na konferenci je prim. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., z NIJZ prikazal podatke o velikih razlikah v pojavnosti in obvladovanju sladkorne bolezni med slovenskimi regijami. Tako je sladkorna bolezen pogostejša v vzhodnem delu države. Največ je imajo v Zasavju, Posavju, savinjski in pomurski regiji ter nekaterih območjih podravske regije in jugovzhodne Slovenije in najmanj v goriški regiji. Pojavnost sladkorne bolezni (ocenjena na podlagi predpisanih zdravil za zniževanje krvnega sladkorja) je v zasavski regiji 6,3-odstotna, medtem ko je v goriški regiji 4,5-odstotna. Zanimive so tudi velike razlike v povprečnem strošku za zdravila za zniževanje glukoze v krvi na prejemnika, ki je bil v zasavski regiji v lanskem letu 332 evra, v jugovzhodni Sloveniji pa 256 evrov.

Precejšnje razlike se kažejo tudi v prisotnosti diabetoloških timov, ki so na vzhodu države precej manj dostopni kot na zahodu. Kot smo še slišali, to ne pomeni nujno, da so osebe s sladkorno boleznijo tam slabše obravnavane, saj zanje skrbijo tudi družinski zdravniki, a vseeno je potreben razmislek o tem, kam usmeriti svojo pozornost v prihodnosti.

Lahko se tudi pohvalimo

V okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 je bilo v zadnjih letih vendarle narejeno že veliko korakov v smeri boljšega obvladovanja sladkorne bolezni. Pomembno vlogo pri tem so imele nadgradnje timov ambulant družinske medicine (referenčne ambulante) z zgodnjim odkrivanjem tveganj sladkorne bolezni tipa 2 (mejna bazalna glikemija in motena toleranca za glukozo), zgodnjim odkrivanjem sladkorne bolezni tipa 2 in takojšnjo obravnavo, kjer diplomirana medicinska sestra deluje kot koordinator obravnave. Do leta 2017 je bilo za ta namen usposobljenih 540 diplomiranih medicinskih sester.

Dr. Jelka Zaletel, dr. med., z NIJZ in UKC Ljubljana je omenila še razvoj prenovljenih centrov za krepitev zdravja, v katerih se izvajajo trije novi programi za področje sladkorne bolezni. »Med drugim imamo v Sloveniji med redkimi v Evropi delavnico, ki je posebej namenjena osebam z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo.« Poudarila je še vrhunske rezultate, ki jih v Sloveniji dosegamo na področju pediatrične diabetologije.

Zgledno je tudi šolsko tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni, ki ga že 20. leto pripravljajo pri Zvezi društev diabetikov Slovenije. Letos se ga udeležuje že 447 šol in več kot 10.000 šolarjev, pri čemer pa znanje o sladkorni bolezni prihaja tudi v njihove družine in okolico, je poudaril Alojz Rudolf, podpredsednik zveze.

Novo desetletje izzivov

Izhodišča in prednostne usmeritve naslednjega desetletnega nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni (2020 do 2030) so: opolnomočenje bolnikov, celovita obravnava, usklajena in integrirana oskrba, spremljanje stanja na področju sladkorne bolezni, spremljanje izvajanja Nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni, gojenje partnerstva, skupnostni pristop, zagotavljanje enakosti v zdravju in vpliv sladkorne bolezni na posameznika v vseh življenjskih obdobjih.

Visoki kuhinji se ni treba odpovedati

Na nacionalni konferenci so predstavili tudi knjigo Visoka kuhinja v skrbi za sladkorno bolezen pri otrocih, s katero so pokazali, da »sodobna prehrana osebam s sladkorno boleznijo ne prepoveduje živil, ki bi ropale posameznika za ideje pestrejše postavljenih krožnikov«. V njej so recepti za jedi vrhunskih strokovnjakov, ki so energijsko in hranilno ovrednotene in pripravljene tako, da se lahko brez slabe vesti znajdejo na zdravem jedilniku osebe s sladkorno boleznijo, če ta upošteva še druga prehranska načela, po katerih mora biti hrana REDNA, ZMERNA, SVEŽA, LOKALNA, PESTRA, za osebe s sladkorno boleznijo pa še PREŠTETA. Dobro je tudi vedeti, da se k vsaki dobri hrani odlično poda ŠPORTNA AKTIVNOST, je še poudarila Nataša Bratina, ki je pripravila knjigo skupaj z Andrejo Širca Čampa.

Še en zelo uporaben priročnik pa so Strokovne smernice za obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2 z besedami bolnikov. Elektronska oblika knjižice, ki bo v veliko pomoč pri razumevanju obvladovanja sladkorne bolezni, je dostopna na naslovu: www.obvladajmosladkorno.si.

 Urša Blejc


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media