Kritično o poklicnem zavarovanju
Svet zavoda se je na septembrski seji seznanil z obširnim poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v letu 2017 in ocenil, da je družba uspešno poslovala in uresničevala svoje poslanstvo. Med drugim je zagotovila tudi dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse od njene ustanovitve naprej je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) nakazala 764,3 milijona evrov, kar presega dvomesečni strošek vseh slovenskih pokojnin. V letu 2017 je nakazala 50 milijonov evrov.
Brez tega nakazila Zpizu bi čisti dobiček poslovnega leta 2017 znašal 55,9 milijona evrov, brez upoštevanja davčnih posledic, tako pa je dejansko družbi ostalo 5,9 milijona evrov. Celotni vseobsegajoči donos pa je v letu 2017 znašal pred nakazilom omenjenega zneska Zpizu 82,6 milijona evrov. Skupna finančna sredstva družbe so po stanju na dan 31. 12. 2017 znašala 963,7 milijona evrov in so bila v primerjavi z letom 2016 višja za 3,5 odstotka.
O poslovanju posebnega sklada
Svet zavoda je posebno pozornost posvetil tistemu delu poročila, ki prikazuje poslovanje sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). Kapitalska družba je namreč vse od ustanovitve tega sklada v letu 2011 njegov upravljavec. SODPZ je vzajemni pokojninski sklad, ki izvaja poklicno zavarovanje v skladu z ZPIZ-2.
Katerim zavarovancem je namenjen ta sklad? Le tistim, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, ter tistim, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno poklicno opravljati. Premoženje sklada tvorijo sredstva, ki so zbrana z vplačili prispevkov poklicnega zavarovanja in dodatno ustvarjena z upravljanjem teh sredstev. Ta sredstva so namenjena izključno kritju obveznosti do zavarovancev poklicnega zavarovanja. Po stanju na dan 31. 12. 2017 je imel SODPZ skupaj 46.901 zavarovanca. Po stanju na isti dan pa je upravljal 701 milijon evrov.
Na poslovanje tega sklada je tudi v letu 2017 pomembno vplivala novela ZPIZ-2, ki je temeljito posegla v poklicno zavarovanje in poklicno upokojevanje. Potrebne so bile nujne spremembe in dopolnitve pokojninskega načrta in tudi drugih pravnih podlag za poslovanje tega sklada, ki so bile začete že v letu 2016. V razpravi so člani sveta kritično ocenili določene pojave, ki zadevajo prav sistem nadzora nad obračunavanjem in plačilom prispevkov. Ugotovljeno je bilo, da izvedbo učinkovitega nadzora ovirajo neustrezne oziroma pomanjkljive zakonske določbe, na katere so nenehno opozarjali tako zavarovanci, delodajalci kot tudi vodstvo Kapitalske družbe. Zastavilo se je celo vprašanje, ali je bila pametna odločitev ob pretekli reformi, ko je t. i. sistem beneficiranega staža prenesla iz obveznega sistema pokojninskega zavarovanja v poseben sklad. Glede na številne težave, s katerimi se srečujejo vse od njegove ustanovitve, bi bilo na podlagi temeljite strokovne analize celotnega dosedanjega poslovanja primerno, da bi se ob ponovni reformi odgovorno lotili iskanja primernih rešitev, ki bodo zagotavljale učinkovito upravljanje sredstev in kadrov. Morda nam bo v poduk izkušnja z ustanovitvijo premostitvenega sklada športnikov (PSŠ), ki je bil namenjen vključitvi poklicnih in vrhunskih športnikov v premostitveno zavarovanje, da se jim zagotovi socialna varnost po zaključku aktivne športne kariere. Ta sklad je bil ustanovljen septembra 2016, v letu 2017 pa je bila sklenjena le ena pogodba o financiranju, vendar pa v PSŠ ni bilo prejetih nobenih vplačil za to zavarovanje, in tako sklad konec leta še ni imel nobenih sredstev. Glede na tako stanje je bil sklad ukinjen.
Po stanju na dan 31. 12. 2017 je poklicno pokojnino iz SODPZ prejemalo 243 poklicnih upokojencev, višina kosmatih pokojnin pa je v preteklem letu dosegla dobre 4 milijone evrov.
