Predlogi upokojencev za izboljšanje gmotnega položaja
Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je sprejel predloge za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. V dokumentu so zapisani členi ZPIZ-2, ki jih je treba dopolniti oziroma spremeniti. Dokument so že posredovali poslanskim skupinam državnega zbora, vladi in političnim strankam. Upokojenci se zavedajo, da vseh predlaganih rešitev ne bo mogoče uresničiti »z danes na jutri«, temveč le postopoma, to bodo tudi spoštovali, nikakor pa ne odstopili od zahtev.
Med prvimi ukrepi je zahteva po rednem sistemskem usklajevanju pokojnin. Po podatkih pristojnih organov so podani pogoji za redno in izredno uskladitev, zato upokojenci upravičeno zahtevajo, da se v letu 2019 s soglasjem vlade tudi izvedeta.
Žal kljub dolgoletnim prizadevanjem še ni bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi na novo uredil tudi pravice tistih, ki potrebujejo pomoč tuje osebe za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij. Ker je ta pravica, to je dodatek za pomoč in postrežbo (DPP), določena v pokojninskem sistemu, denarni prejemek pa že več let ni bil usklajen, je zahteva upokojencev, da se le-ta začne ponovno usklajevati, in to že z letom 2019.
Letni dodatek je tista pravica upokojencev, pri kateri se je število upravičencev nenehno spreminjalo z uvajanjem posebnih kategorij upravičencev. Vendar ne na podlagi sistemskega zakona, ampak na podlagi izrednih ukrepov, sprejetih z zakonom o izvrševanju proračunov RS. Sistemski zakon, ZPIZ-2, ki velja od 1. januarja 2013, pozna le dve kategoriji oziroma dve višini letnega dodatka za vse upravičence, višina pa se določi z zakonom o izvrševanju proračuna za posamezno leto. Zaradi sprejemanja izrednih ukrepov po gospodarski in finančni krizi mnogi upokojenci v zadnjih letih niso bili upravičeni do letnega dodatka, v zadnjem obdobju pa je bil letni dodatek celo opredeljen v treh, štirih ali petih višinah. Upravni odbor Zdusa vztraja pri tem, da se spoštuje sistemski zakon in se letni dodatek že v letu 2019 dodeli vsem upravičencem, in to v dveh višinah. Razumljivo je, da naj bi višji dodatek prejeli tisti, ki imajo nižje pokojnine od nivoja, določenega z zakonom, višjega pa tisti, ki cenzus presegajo. Pri določanju mejnega cenzusa se ne bo upoštevala le pokojnina, temveč tudi del vdovske pokojnine oziroma pokojnina po drugem roditelju.
K izboljšanju gmotnega položaja upokojencev naj bi prispevala tudi nova odmerna lestvica, ki jo predlaga upravni odbor Zdusa. Za boljše razumevanje tega predloga je treba vedeti, da je gmotni položaj upokojencev v preteklosti najbolj prizadela t. i. Ropova reforma pokojninskega sistema (ZPIZ-1), ki je pomembno znižala odmerne odstotke od pokojninske osnove. Odmerna lestvica po ZPIZ-2 znaša za 15 let pokojninske dobe 26 odstotkov (moški), za 40 let pa 57,25 odstotka, za ženske pa 29 odstotkov oziroma 63,50 odstotka, ker zanje velja prehodno obdobje. Čeprav po veljavnem sistemu obstaja drugačen preračun plač za izračun pokojninske osnove, kot je veljal po ZPIZ-1, še vedno veljavna odmerna lestvica za določanje višine pokojnine negativno vpliva na gmotni položaj upokojencev. Zato so kritike na račun te lestvice vztrajne. Upravni odbor Zdusa predlaga postopen dvig odmerne lestvice, kar naj bi bilo izvedeno v obdobju petih let za moške zavarovance. Osnovna rešitev glede te lestvice določa, da bi odmerni odstotek za 15 let pokojninske dobe znašal 31 odstotkov, za 40 let pa 63,5 odstotka in bi veljal za vse zavarovance, vendar za moške šele po prehodnem obdobju. Za ženske bi še naprej ostala zdaj veljavna lestvica. Če do te spremembe ne bi prišlo, bi se tudi za ženske lestvica začela zniževati. Prehodno obdobje za moške zavarovance naj bi se začelo leta 2020 in končalo 2024, leta 2025 pa bi veljala že omenjena osnovna rešitev za vse. Po predlaganem ukrepu bi se odmerni odstotek, določen za 15 let pokojninske dobe, za vsako nadaljnje leto povečeval za 1,30 odstotka, po veljavnem sistemu pa je ta odstotek nižji za 1,25 odstotka (moški). Še naprej pa se pri odmerni lestvici ohranja spodbuda za tiste zavarovance, ki bi po izpolnitvi določenih pogojev za upokojitev ostali v obveznem zavarovanju, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, in sicer na način, da se trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vrednotijo v višini enega odstotka. Zavarovanec pa seveda lahko dela še naprej, vendar se mu v tem primeru vsako leto pokojninske dobe vrednoti le v višini 1,3 odstotka.
Posebna pozornost je posvečena tudi tistim, ki prejemajo invalidsko, vdovsko in družinsko pokojnino. Njihov gmotni položaj naj bi izboljšali tako, da bi jim zagotovili najnižjo pokojnino v določeni višini od pokojninske osnove in pri tem upoštevali vzrok nastanka invalidnosti: ali gre za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen ali pa za bolezen oziroma poškodbo zunaj dela. Določene spremembe Zdus predlaga tudi glede nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Prehodno obdobje za te rešitve naj bi trajalo od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2024.
Zdus predlaga tudi spremembe glede pravice do dela vdovske pokojnine. Po veljavnem sistemu znaša odstotek za odmero dela vdovske pokojnine 15 odstotkov, po novem predlogu pa naj bi se postopno povečal na 25 odstotkov. Določena je tudi zgornja meja, ki je skupni znesek pokojnine in dela vdovske pokojnine ne sme preseči.
Upokojenci so ponovno opozorili na nujnost čimprejšnje ustanovitve demografskega rezervnega sklada za dolgoročno finančno vzdržnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. A. T.
Zdus uvaja dneve medgeneracijskega sožitja
Zdus je v preteklih letih sodeloval pri številnih projektih, programih in pobudah, ki imajo »medgeneracijski« pridih. Kot največja reprezentativna organizacija starejših oseb je v slovenskem in evropskem prostoru prepoznana kot velika talilnica znanja, potenciala in bogatih izkušenj, ki jih v projektnem sodelovanju z drugimi uspešno udejanja. Med drugim je Zdus v času od leta 2011 do 2013 sodeloval pri medgeneracijskem evropskem projektu Mix@ages, ki je leta 2013 prejel nagrado Evropske mreže za medgeneracijsko učenje – EMIL. Na nacionalni ravni so projekt kot primer dobre prakse medgeneracijskega sodelovanja na področju kulture uvrstili v Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017. V sklopu projekta AHA.SI – Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji je leta 2015 Zdus pripravil projekt Kako izboljšati medgeneracijsko sožitje v Sloveniji? Na podlagi analize so ugotovili, da je na lokalni ravni na področju medgeneracijskega sodelovanja že veliko narejenega, več pa bo treba narediti na državni ravni. Prav na pobudo Zdusa je januarja 2018 nastala prva medgeneracijska povezava predstavnikov različnih generacij in interesnih skupin v Sloveniji: Medgeneracijska koalicija MeKoS, ki jo sestavljajo Zdus, Dijaška organizacija Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Mladinski svet Slovenije.
Zdus zdaj pripravlja prireditev z naslovom Dnevi medgeneracijskega sožitja, kjer bi izmenjevali mnenja, ideje, znanje in izkušnje med generacijami in tako uresničevali vizijo: slediti demografskim spremembam z medsebojnim povezovanjem, zagotavljanjem in ohranitvijo visokih družbenih norm in izboljšanjem položaja vseh generacij. Prvič bo prireditev potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 14. in 16. majem 2019. V ospredju bo aktualna tema, ki zadeva vse generacije, to je trg dela in upokojevanje. Na dogodku bo celostno zajeta problematika od vstopa mladih na trg dela, prekarnega dela do potrebnega mentorstva starejših delavcev mlajšim, govora bo o starejših delavcih in odličnih primerih predupokojitvenih aktivnosti, srebrni ekonomiji, potrebnih spremembah pokojninskega sistema in nujnosti vzpostavitve demografskega sklada. Strokovni program bodo pospremili bogat kulturni in izobraževalni program ter sejemska razstava izdelkov in storitev za vse generacije. O. O.
Predupokojitveni seminar za pedagoge
V Društvu upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS) so drugo leto zapored pripravili seminar Predupokojitvene aktivnosti strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanju za aktivno in zdravo starost. Ugotavljajo namreč, da se prosvetni delavci preslabo zavedajo svojih možnosti ob odhodu v pokoj, zato njihov strokovni potencial v družbi ostaja neizkoriščen, čeprav bi svoje bogato znanje lahko prenašali na svoje mlajše kolegice in kolege.
Udeleženci tridnevnega seminarja so se seznanili z vrsto zanimivih predavanj. Od strategije dolgožive družbe, prehrane za aktivno in zdravo staranje, kako ohranjati intelektualni potencial skozi celotno življenjsko obdobje do vloge telesne aktivnosti pa tudi programa Zdusa Starejši za starejše. Profesorica dr. Ana Kranjc je med drugim povedala, da današnje oblike dela potrebujejo »narejenega« človeka, bogatega z znanjem in izkušnjami, in starejši imajo prav to, česar mlajši nimajo. Dr. Vojko Kavčič pa je spregovoril o spoznavanju in prepoznavanju umskih sposobnosti v starosti in vlogi ter pomenu kognitivnega razumevanja. Profesorica dr. Jasna Hrovatin s fakultete za dizajn je opozorila na številne pasti, ki čakajo starejšo osebo v domačem domu. Od drsečih preprog, spolzkih tal (predvsem v kuhinji in kopalnici), menjave pregorele žarnice do stopanja na lestev ali stol, zato je treba domače okolje prilagoditi že prej.
Kako ravnati z osebnimi financami v tretjem življenjskem obdobju, je pojasnila mag. Ana Vizovišek, Miša Derganc z republiškega zavoda za zaposlovanje pa o možnostih dodatnega dela in zaslužka po upokojitvi. »Možnost opravljanja začasnih in občasnih del predstavlja dobrodošlo novost za upokojence v primerih, ko pogodb civilnega prava ni dopustno sklepati, ker delo za naročnika vsebuje elemente delovnega razmerja,« je med drugim poudarila Miša Derganc.
Profesorica Vida Bogataj, predsednica DUPDS in vodja projekta, je povedala, da želijo v usposabljanje vključiti čim večji krog udeležencev, zato si bodo prizadevali, da bi naslednja leta seminarje organizirali po vsej Sloveniji. Besedilo in fotografija: Č. K.
