Novosti glede pokojnin v letu 2019
V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. januarja 2013, se je večina prehodnih obdobij, v katerih so se postopno uveljavljale spremembe pogojev za pridobitev in odmero pravic iz tega zavarovanja, iztekla. Nekatera daljša pa vseeno še trajajo. Novosti v letu 2019 bomo v nadaljevanju na kratko predstavili, obenem pa, čeprav to niso več, zaradi zapletene ureditve pa so še vedno aktualne, spregovorili tudi o možnostih za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri nižji starosti.
Od leta 2019 naprej so pogoji, veljavni za pridobitev pravice do starostne pokojnine, načeloma izenačeni ne glede na spol. To pravico je mogoče pridobiti pri:
- starosti 60 let in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa ali
- starosti 65 let in najmanj 15 letih zavarovalne dobe.
Izjemoma pa lahko ženske v tem letu še izpolnijo pogoje in pridobijo to pokojnino tudi pri starosti 64 let in 6 mesecev in najmanj 20 letih pokojninske dobe. V letu 2020 pa take možnosti ne bo več.
V pokojninsko dobo, ki je – poleg starosti – pogoj za pridobitev te pravice, štejejo obdobja, prebita v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (t. i. zavarovalna doba) ter druga obdobja, kot taka določena s predpisi. Pokojninska doba brez dokupa, zahtevana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji mogoči starosti, pa vsebuje naslednja obdobja: obvezno vključitev v obvezno zavarovanje, prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, za katero so bili prispevki dejansko plačani, opravljanje kmetijske dejavnosti in delovno razmerje v tujini.
Starostna pokojnina pri nižji starosti
Pridobitev pravice do starostne pokojnine je mogoča tudi pri nižjih starostih, če lahko upravičenec uveljavlja:
- skrb za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno. Znižanje je odvisno od števila otrok. Znaša 6 mesecev za enega, 16 mesecev za dva, 26 mesecev za tri, 36 mesecev za štiri in 48 mesecev za pet ali več otrok ali
- služenje obveznega vojaškega roka, ki lahko znaša dve tretjini dejanskega trajanja služenja, ali
- vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, ki znaša ves čas trajanja takega zavarovanja.
Znižanje predpisanih starosti omogoča tudi pridobljena zavarovalna doba, šteta s povečanjem in kot prišteta doba. Po prejšnjih predpisih je bila pridobitev takšne zavarovalne dobe mogoča za delo na delovnih mestih, na katerih se je zaradi njihove težavnosti ali nevarnosti za zdravje ta štela s povečanim trajanjem. Zagotavljale pa so jo in jo še vedno tudi osebne okoliščine, pogojene z zdravstvenim stanjem zavarovanca, zaradi katerih se je, če so obstajale, dopolnjena zavarovalna doba do konca leta 1999 štela s povečanjem, od leta 2000 naprej pa kot prišteta doba.
Opozoriti velja, da naštete možnosti ne dopuščajo znižanja vseh starosti, določenih za pridobitev pravice do starostne pokojnine, prav tako pa tudi ne izrabe vseh razpoložljivih obdobij za znižanje posameznih zavarovancev, ker jo onemogočajo določene spodnje meje mogočih znižanj.
Skrb za otroke, ki jo praviloma lahko uveljavljajo ženske, moški pa le, če so v tem času uživali pravico do nadomestila iz naslova starševstva, omogoča znižanje starosti, določene pri dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Zahtevana starost (60 let) se ženski lahko zniža največ do 56 let, moškemu pa 58 let. Nižja starost upokojitve pa je mogoča tudi, če dopolnita 38 let pokojninske dobe brez dokupa. V tem primeru se upokojitvena starost izračuna tako, da se od starosti 65 let odšteje toliko mesecev, kolikor jih omogoča število otrok, vendar največ do starosti 61 let.
Znižanje starosti zaradi služenja obveznega vojaškega roka lahko uveljavljajo moški. Če so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se datum upokojitve izračuna tako, da se od starosti 60 let odštejejo obdobja obveznega služenja vojaškega roka, vendar ne več kot do starosti 58 let. V primeru dopolnitve 38 let pokojninske dobe brez dokupa pa tako, da se od starosti 65 let odštejejo obdobja služenja obveznega vojaškega roka, vendar ne več kot do starosti 63 let.
Zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti se lahko zniža le starost, določena za pridobitev pravice do starostne pokojnine, z dopolnitvijo 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Upokojitvena starost se izračuna tako, da se od starosti 60 let odštejejo mogoča obdobja na tej podlagi, vendar ženski ne več kot do starosti 56 let, moškemu pa do starosti 58 let.
Pri obstoju različnih podlag zniževanja starostnih meja velja zakonsko določen vrstni red njihovega upoštevanja, in sicer ženski najprej skrb za otroke in nato vstop v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti. Upokojitvena starost se ji izračuna tako, da se od starosti 60 let odštejejo mogoča obdobja po obeh podlagah, vendar ne več kot do starosti 57 let, pri čemer potrebuje tudi 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se najprej upošteva vstop v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, nato skrb za otroke in nazadnje čas služenja obveznega vojaškega roka. Upokojitvena starost se izračuna tako, da se od starosti 60 let odštejejo vsa mogoča obdobja znižanja, vendar ne več kot do starosti 58 let. Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se najprej odšteje obdobje skrbi za otroke in nato obdobje služenja obveznega vojaškega roka od starosti 65 let, vendar največ do starosti 63 let.
Kadar je predpisana spodnja meja starosti dosežena že z eno od mogočih podlag, upoštevanje nadaljnjih ni več dopustno.
Pri obstoju vseh naštetih mogočih podlag znižanja starostnih mej za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa velja naslednji vrstni red: najprej se štejejo meseci zavarovalne dobe, pridobljene s povečanim trajanjem, in/ali prištete dobe, ki jim sledijo druge podlage, upoštevane pa le tedaj, če s predhodnim znižanjem ni dosežena spodnja meja, ki onemogoča njihovo upoštevanje.
Pogoji za predčasno pokojnino
Leta 2019 začnejo veljati tudi enotni pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine. Tako ženska kot moški izpolnita pogoje za pridobitev te pravice, če dopolnita 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe.
Ta pokojnina se razlikuje od starostne pokojnine le v višini. Od nje je lahko občutno nižja. Višino znižanja pogojuje število manjkajočih mesecev do dopolnitve starosti 65 let ob njeni uveljavitvi. Za vsak mesec manjkajoči starosti se starostna pokojnina, ki bi jo pridobil upravičenec, če bi zanjo izpolnjeval pogoje, zniža za 0,3 odstotka. To lahko znaša največ 18 odstotkov. Ker je trajno, je odločitev o njeni uveljavitvi vredna tehtnega premisleka.
Višja starost za vdovsko pokojnino
Starost, pri kateri vdova ali vdovec in z njima izenačene osebe, določene v zakonu, izpolnijo pogoje za pridobitev vdovske pokojnine, znaša od leta 2019 naprej 56 let in 6 mesecev in je za šest mesecev višja kot v predhodnem letu.
Nova starost vpliva tudi na višjo starost, pri kateri začne teči tako imenovana čakalna doba, določena za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ki jo po njenem izteku upravičenec pridobi. V letu 2019 začne čakalna doba teči pri starosti 51 let in 6 mesecev. Če vdova ali vdovec ali z njima izenačene osebe ob partnerjevi smrti še niso dopolnile 56 let in 6 mesecev starosti, dopolnile pa so 51 let in 6 mesecev ali več, pridobijo pravico do vdovske pokojnine z dopolnitvijo 56 let in 6 mesecev starosti.
Nova starost, veljavna za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v letu 2019, vpliva tudi na starost, pri kateri njenemu upravičencu, ki je izgubil to pravico ali je ni pridobil, ker je sklenil novo zakonsko zvezo, preden je dopolnil najnižjo starost za pridobitev starostne pokojnine, lahko oživi pravica do prejšnje pokojnine.
Najnižja starost, določena za pridobitev pravice do starostne pokojnine (60 let), pa je pomembna tudi za ohranitev ali izgubo pravice do vdovske pokojnine. Če vdova ali vdovec ali z njima izenačene osebe pred dopolnitvijo te starosti sklenejo novo zakonsko zvezo, vstopijo v življenjsko skupnost, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, sklenejo partnersko zvezo ali začnejo živeti v nesklenjeni partnerski zvezi, izgubijo pridobljeno pravico do vdovske pokojnine. Take zveze pa, četudi so nastale pred dopolnitvijo te starosti, ne vplivajo na izgubo pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ali ohranjene zaradi popolne nezmožnosti za delo njenega upravičenca.
Datum upokojitve je lahko pomemben
Veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v primerjavi s prejšnjim ni več nevtralen pri sprejemu odločitve o tem, kdaj uveljaviti pravico do pokojnine. Prejšnja ureditev je pogojevala nastajanje razlik v višini pokojnin, uveljavljenih v različnih letih, če odmislimo učinke podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove, le zaradi osebnih okoliščin upokojenca (pogojenih z dopolnitvijo daljše pokojninske dobe, stimulacij, namenjenih odlaganju upokojitve po izpolnitvi pogojev in dodatni mogoči pokojninski osnovi za odmero pokojnine), v novi pa nanje lahko vpliva tudi sistem.
Morebitne razlike med pokojnino, uveljavljeno v tekočem ali naslednjem letu, lahko le približno ocenimo proti koncu tekočega leta, bistveno težje med letom, na začetku posameznega leta pa so take napovedi zelo negotove. Če smo pri sprejemanju odločitve o odhodu v pokoj relativno svobodni (mnogo ljudi na žalost ni), velja odločitev, ali se upokojiti v tekočem letu ali pa jo odložiti na naslednje leto, premisliti in se o njej predhodno posvetovati, čeprav trdnega zagotovila – kot rečeno – ni mogoče dati. Je pa mogoče negativne posledice večinoma omiliti ali jih celo odpraviti.
Nastanek sistemskih razlik na ravni pokojnin, uveljavljenih v tekočem ali prihodnjem letu, omogoča neskladje med načinom izračunavanja pokojninskih osnov, od katerih odmerimo pokojnine, in njihovim usklajevanjem. Načeloma naj bi sedanja ureditev novim upokojencem zagotavljala višje pokojnine. To načelo pa praksa lahko zanika. Na drugačen učinek vpliva nižje izplačilo povprečne plače, izplačane na zaposleno osebo v državi za posamezno koledarsko leto v primerjavi s predhodnim letom. Gibanje tovrstnih povprečnih plač namreč služi po zakonu za izračun valorizacijskih količnikov, ki omogočajo izračun pokojninskih osnov in pripadajočih pokojnin.
Revalorizacijski količniki
Mogoče pokojninske osnove za odmero pokojnin izračunamo tako, da povprečne mesečne osnove bodočega upokojenca (plače, nadomestila, druge prejemke ter zavarovalne in druge osnove, ki jih tvorijo) iz razpoložljivih zaporednih 24 koledarskih let (največ od leta 1970 naprej) preračunamo z valorizacijskimi količniki na vrednost koledarskega leta pred upokojitvijo. Osnova za izračun valorizacijskih količnikov, veljavnih v posameznem koledarskem letu, je znesek povprečne mesečne plače, izplačane zaposlenim v državi za predhodno koledarsko leto. Zato je treba valorizacijske količnike vsako leto na novo izračunati.
Določitev datuma upokojitve do 31. decembra v posameznem koledarskem letu zahteva pri izračunu mogočih pokojninskih osnov uporabo valorizacijskih količnikov, veljavnih v tem letu, datum upokojitve od 1. januarja naprej pa novih količnikov, veljavnih prihodnje leto.
Kolikšno bo izplačilo povprečne plače zaposlenim v državi za posamezno leto, za to leto še ni znano, ker je statistični podatek o tem objavljen šele februarja naslednje leto. V tekočem letu so zato mogoče le ocene gibanj. Verjetnost njihove pravilnosti je nekoliko večja proti koncu leta.
Če gibanja že med letom kažejo, da bo povprečna mesečna plača, izplačana zaposlenim v državi za tekoče leto, višja od povprečja preteklega leta, bodo valorizacijski količniki, veljavni v naslednjem letu, višji, s tem pa tudi v tem letu izračunane pokojninske osnove.
Obraten učinek bo v primeru znižanja izplačila navedene povprečne mesečne plače. Novi valorizacijski količniki bodo v tem primeru nižji od veljavnih v tekočem letu, nižje pa tudi na njihovi podlagi izračunane pokojninske osnove.
Uskladitev pokojnin
Pri določitvi datuma upokojitve pa ni vedno odločilna samo višina vsakokratnih valorizacijskih količnikov. Upoštevati je namreč treba tudi uskladitve, ki so jih deležne pokojnine, uveljavljene v tekočem letu. Če so te dovolj visoke, so lahko pokojnine, odmerjene od nižjih pokojninskih osnov v tekočem letu, višje od pokojnin, odmerjenih od višjih pokojninskih osnov v naslednjem letu. Če je to tako, je ustreznejša odločitev za upokojitev v naslednjem letu.
Manjše razlike med pokojnino, uveljavljeno v tekočem letu, in upokojitvijo v naslednjem letu večinoma lahko omili pa tudi odpravi nova pokojninska osnova, ki jo upravičenec pridobi, če se upokoji v naslednjem letu, predvsem pa daljša pokojninska doba, dopolnjena zaradi odložitve upokojitve, ki vpliva na višji odstotek za odmero pokojnine. Ta je še toliko pomembnejša, če ima značaj pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki je bistveno ugodneje vrednotena. Pri večjih odstopanjih v gibanju povprečne plače, izplačane zaposlenim v državi, je odprava razlik težja.
Razmere letos
Kakšne so razmere v letošnjem letu? Osnova za izračun valorizacijskih količnikov, veljavnih v letošnjem letu, je bila povprečna plača, izplačana zaposlenim v državi za leto 2017. Za izračun valorizacijskih količnikov, veljavnih v letu 2019, pa bo njeno povprečje za leto 2018.
Po do zdaj razpoložljivih ocenah letošnjih gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj naj bi povprečna bruto plača, izplačana zaposlenim v državi za leto 2018, porasla glede na izplačilo za leto 2017 za okoli 3,5 odstotka. Ali bo za toliko višje preračunano tudi neto izplačilo, je odvisno od povprečne stopnje prispevkov in davkov, obračunane od plač v letošnjem letu.
Pri približno tolikšnem pa tudi nekoliko nižjem porastu, vendar ne pod 3,3 odstotka, bodo valorizacijski količniki, veljavni v letu 2019, imeli enak ali ugodnejši učinek na raven v prihodnjem letu uveljavljenih pokojnin. Meja 3,3 odstotka ustreza skupni višini uskladitev letošnjih pokojnin. Če bo torej povečanje povprečne plače, izplačane v državi za letošnje leto, to mejo dosegel ali presegel, bo upokojitev prihodnje leto ugodnejša od upokojitve v letošnjem letu. Datum upokojitve je primerno prilagoditi datumu dopolnitve šestih mesecev ali letu v tem času dopolnjene pokojninske dobe, če ta ni enaka pokojninski dobi brez dokupa. Na ta način bo odstotek za odmero pokojnine višji, kar bo vplivalo na dodatno razliko pri pokojnini, uveljavljeni prihodnje leto. Če pa je dopolnjena pokojninska doba enaka pokojninski dobi brez dokupa, pa naj datum upokojitve upošteva pravila njenega vrednotenja. Vsake tri mesece take dobe po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri minimalni starosti (60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa) je ovrednoteno v višini enega odstotka.
Upravičenec, ki uveljavlja predčasno pokojnino, ni upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe. Poznejši datum upokojitve pa pri tej pokojnini vpliva na nižji odstotek njenega zmanjšanja, ker jo upravičenec uveljavlja pred izpolnitvijo pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Povedano velja upoštevati tudi pri odločitvi za izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine.
Opisani učinki določitve datuma upokojitve na višino pokojnine so dolgoročni, vezani na obdobje njenega izplačevanja. Kratkoročni, ki lahko presežejo dolgoročne, pa zadevajo pravice iz delovnega razmerja. Nanašajo se na pravico do odpravnine ob upokojitvi. Če se javni uslužbenec upokoji v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je upravičen do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v državi za pretekle tri mesece oziroma treh njegovih zadnjih plač, če je to zanj ugodneje. Pri poznejšem datumu upokojitve pa znaša odpravnina dve povprečni mesečni plači na zaposlenega za pretekla dva meseca oziroma dve njegovi zadnji plači, če je to zanj ugodneje. Kaj to pomeni bodočemu upokojencu, mora presoditi sam.
