Kava za poživitev, čaj za pomiritev
V primernih količinah je prava kava zdrava. Zato se je obdržala tri tisočletja in prav nič ne kaže, da bi jo kmalu nehali piti. Vendar je treba vedeti: na kofein se navadimo in sčasoma se telo nanj ne odzove več tako kot na začetku. Če bi hoteli zaznati enake učinke, bi morali spiti veliko več kave.
Legenda pravi, da jo je odkril mlad pastir iz etiopske pokrajine Kaffa, ko je dobrih tisoč let pred našim štetjem opazoval svoje ovce. Te so postale nenavadno razigrane, če so prežvekovale drobne rdeče plodove nekega grmovja. Tudi sam jih je pokusil in spoznal poživljajoč učinek rdečih plodov. Svoje odkritje je razglasil naokrog. In kava se je kot poživljajoča pijača hitro širila med etiopskimi plemeni in prodirala proti severu. Kdaj so te rdeče plodove poimenovali kava, zgodovina ne govori. Minila pa so stoletja, da so jo sprejeli Arabci, in še enkrat toliko, da so jo začeli piti Evropejci.
Na živčni sistem začne kava učinkovati 15 do 45 minut po zaužitju. V tem času se v možganih zviša raven dopamina, ki skrbi za dobro počutje. Vrh delovanja je zaznati pol ure do eno uro po zaužitju. Tako imenovani razpolovni čas kofeina je za odraslega nekadilca od 5 do 7 ur. Nekateri dejavniki pa zadrževanje kofeina v telesu podaljšujejo, na primer bolezen jeter, posamezna zdravila in nosečnost. Drugi dejavniki, na primer nikotin, pa ga skrajšujejo. Pri kadilcih in otrocih je razpolovna doba največ 4 ure.
Preveč kave ni priporočljivo
Kava povzroča dehidracijo in na dolgi rok zmanjšanje kostno gostoto. Kofein namreč spodbuja ledvice, da proizvajajo večje količine seča, v katerem je raztopljen kalcij. To je tudi temeljni razlog, zakaj je dobro piti kavo z mlekom ali kapučino in ob tem še kozarec vode, da preprečimo dehidracijo. No, kdor ne mara mleka, lahko ob kavi spije sok s kalcijem ali zeliščni napitek s temnozeleno zelenjavo ali prigrizne košček kruha s sirom ali sardinami. Prav tako kavo odsvetujejo bolnikom z visokim krvnim tlakom. Kava ga namreč vsaj začasno nekoliko zviša, toda mnoge študije so pokazale, da kava nima trajnega negativnega učinka na krvni tlak.
Ali naj pijemo kavo s kofeinom ali brez njega? Za nekatere je to huda dilema, saj so prepričani, da je vir vsega nezaželenega prav kofein. Toda vedeti moramo, da kofein iz kave odstranijo z organskimi topili, med drugim z benzolom. In znanstveniki si še danes niso povsem edini v tem, ali niso morda ostanki benzola, pa čeprav samo v sledovih, škodljivejši kot kofein sam.
Kava je poživilo in nikakor ne deluje kot hrana. Pa vendar so z mednarodnimi raziskavami ugotovili, da pitje kave ob hrani blaži simptome astme. Študija, ki so jo pod vodstvom doktorja farmacije Roba M. van Dama in doktorja medicine Franka B. Huja izvedli pri več kot 200.000 ljudeh po vsem svetu, je marsikoga presenetila. Ugotovili so namreč, da lahko pitje nekaj skodelic kave na dan v zelo veliki meri prepreči nastanek sladkorne bolezni tipa 2. To velja ne glede na spol, raso in telesno težo. Kava ima močan antioksidativen potencial, saj zvišuje koncentracijo antioksidantov v krvi in poveča njihovo aktivnost, in to veliko bolj kot kakav ali čaj.
Kave ne bi smeli piti tisti, ki imajo vzdraženo sluznico, gastritis ali čir na želodcu, saj povečuje izločanje želodčne kisline. Za to sicer ni kriv kofein, marveč druge sestavine v kavi. Prav tako bi se je morali izogibati srčni bolniki, ki imajo zdravila za spodbujanje srčne aktivnosti, ker bi se dejavnost močno okrepila. Kava tudi sicer povečuje učinek nekaterih zdravil, zato je dobro prebrati njihova navodila.
Alkaloid v kavi je kofein in je kemično podoben adenozinu, ki v živčnih končičih skrbi za spokojno, umirjeno delovanje živčevja. Kofein izpodrine adenozin, vendar deluje nasprotno, saj že v majhnih količinah vzburja možganske celice. To se zgodi samo takrat, ko imamo poln želodec oziroma uživamo kavo ob jedi. Naj omenim, da za jutranjo prebuditev potrebujemo samo eno kavico. Raziskave so pokazale, da sta se tistih, ki so spili sedem ali več kav, polotila nemir in tesnoba, nekateri so dobili tresavico, ki ji pravimo kofeinizem, v skrajnem primeru se jih je polotila depresija. Kofein bistri misli in tudi povečuje sposobnost opravljanja težkih telesnih del, a zmanjšuje sposobnost usklajevanja natančnih opravil, kot je delo urarja.
Dobro je vedeti: prava kava zdravi alkoholnega mačka, ker ima kofein na možgane nasproten učinek kot alkohol. Če želimo alkoholiziranega zbistriti, mu res lahko skuhamo kavo. Toda pazimo, takšen ne sme za volan, saj mu je kava samo dala občutek večje moči in razsodnosti, a dejansko je v njem še vedno enaka količina alkohola in zato nič sposobnosti normalnega reagiranja.
Čaji spadajo med zelišča
Pravzaprav bi morali reči drugače: zelišča nabiramo, sušimo in zmešamo v čajne mešanice. Zelišča in čaji ne vstopajo v prebavni proces in se ne razgrajujejo na osnovne sestavine, zato so brez hranilne vrednosti v smislu, kakor jih imajo beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Delujejo pa stimulativno, pomirjevalno ali uravnoteženo na notranje organe ter jim tako pomagajo pravilno opravljati njihove funkcije v telesu.
Pravi pomen zelišč je skrit v njihovem učinkovanju. Uporabni so cvetovi, plodovi, semena, listi in celo korenine, pri nekaterih rastlinah le nekaj od tega, pri drugih pa vse. Najpomembnejše učinkovine so naslednje:
Čreslovine učinkujejo že v ustni votlini, kjer zavirajo vnetja, v črevesju pa ustavljajo driske in preprečujejo okužbe. V ta namen moramo zelišča skuhati, saj se tanini izlužijo samo s kuhanjem. Saponini pomagajo prebavljati maščobe, saj sodelujejo pri razbijanju maščob na mikronske kroglice in njihovem emulgiranju, da jih potem encimi razgradijo na maščobne kisline.
Glikozidi so učinkovine, ki se razgradijo na sladkor in aglikon. Ta spodbuja enakomeren ritem srca, pospešujejo izločanje sluzi in znojenje, razkužuje sečne poti. Rastlinske sluzi v zeliščih delujejo kot zaščitna obloga črevesnih in drugih sluznic pred vnetji ter podpirajo obnavljanje.
Flavoni imajo mnogotero delovanje: izboljšujejo prožnost žil, preprečujejo motenje v delovanju srca in ožilja, blažijo krče v prebavilih in podpirajo delovanje večine drugih zeliščnih učinkovin. Podobno kompleksne spojine so fitoncidi, ki so nekakšni naravni antibiotiki višjih rastlin in uničujejo škodljive mikroorganizme.
Grenčine v zeliščih in čajih spodbujajo tek, saj dražijo okušalne čutnice ter izločanje prebavnih sokov. Ker je v črevesju več prebavnih sokov, je prehajanje hranilnih snovi skozi stene črevesja v kri boljše in lažje. Rastlinske organske kisline iz zelišč, ki sodelujejo pri prebavi, na primer askorbinska kislina, imajo vitaminski značaj in nadomeščajo vitamin C. Relativno veliko je tudi mineralov, ki prav tako sodelujejo v procesu presnove.
Tisto, kar daje značilen vonj zeliščem in čajem, pa so eterična olja. To so dišeče lahko hlapljive snovi, ki privabljajo žuželke in so hkrati zaščita pred bakterijami, glivami in preveliko izgubo vode oziroma izsušitvijo rastline. Vsebnost eteričnih olj v rastlinah je od 0,01 do približno 10 odstotkov. Največ ga je v močno dišečih rastlinah, na primer v rožmarinu, timijanu in koprcu. Do zdaj so prepoznali več kot sto različnih eteričnih olj, ki delujejo različno na različne organe, na primer žajbelj na žrelo, timijan na pljuča, ožepek na ledvice in mehur, brinje na tanko črevo in podobno. Za vsa eterična olja pa je značilno, da delujejo antibiotično, dezinfekcijsko in krepijo imunski sistem.
Recepti
Kavna torta
Potrebujemo: 5 dl skuhane prave kave, vrečko čokoladnega pudinga, pol litra mleka, 3 žlice sladkorja, 10 dag masla, 50 dag maslenih piškotov, za okras smetano in čokoladne mrvice.
Skuhamo grenko kavo in jo ohladimo, pripravimo puding po navodilu in ga tudi ohladimo. V puding nato vmešamo maslo. V model položimo plast piškotov, prelijemo s kavo, nato dodamo plast pudinga, spet plast piškotov in tako naprej. Na koncu premažemo s stepeno smetano in potresemo s čokoladnimi mrvicami ali poljubno okrasimo. Naj stoji vsaj čez noč v hladilniku, da se sestavine dobro prepojijo. Ponudimo hladno.
Orientalska kava z začimbami
Potrebujemo: 1/4 l mleka, 2 do 3 kavne žličke mešanice za ekspresno kavo, 1 do 2 žlički rjavega sladkorja, pol skorjice cimeta, pol žličke kardamoma in ščepec muškatnega oreščka.
Mleko in 100 ml vode skupaj zavremo in odstavimo, mešanico vseh sestavin damo v vročo tekočino in pustimo tri minute, da se prepoji. Precedimo in zlijemo spet v lonec ter segrejemo. Ko je tekočina vroča, jo spenimo z metlico za penjenje. Vročo prelijemo v skodelice in ponudimo.
Mehiška kava s čokolado
Potrebujemo: dve vrstici jedilne čokolade, približno žličko cimeta v prahu, 1/4 l vroče močne turške kave, 4 cl kavnega likerja in dve skorjici cimeta.
Najprej ogrejemo dve skodelici za kavo in v vsako damo košček čokolade in ščepec cimeta. Vročo kavo zmešamo z likerjem in prelijemo čez čokolado v skodelicah in premešamo, da se čokolada stopi. Tako pripravljeno kavo v Mehiki ponudijo s skorjo cimeta, ne pa z žličko.
Čajna mešanica za spodbujanje spanca: 30 g hmeljevih storžkov, 30 g melise in 20 g zmletih korenin baldrijana. 1 do 2 čajni žlički te mešanice prelijemo s skodelico kropa in po 10 do 15 minutah precedimo in spijemo pred spanjem.
Ljudsko zdravilo zoper napenjanje je sestavljeno iz zdrobljenih ali mletih plodov kumine, koprca in janeža. Čajno mešanico prelijemo s kropom in po 20 minutah precedimo. Spijemo brez sladkorja po vsaki jedi.
Proti slabosti v želodcu pomagajo listi mete in melise. Dve čajni žlički mešanice prelijemo s skodelico kropa in po 15 minutah precedimo; pijemo po požirkih eno skodelico.
Čajna mešanica pri sladkorni bolezni, ki dopolni zdravljenje: fižolove luščine, listi borovnic in kopriv ter brinove jagode. Čajno žličko zdrobljenih suhih sestavin prelijemo s kropom in spijemo še toplo. Pijemo vsaj štiri tedne trikrat po eno skodelico na dan.
