Odprt arhiv za vse obiskovalce

Določena zdravila lahko povzročajo izpuščaje 

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | jan. '19

Uživanje zdravil ima poleg ugodnih učinkov lahko tudi neprijetne in celo škodljive stranske učinke. Te nam lahko povzročijo tudi določena hrana, zdravila v prosti prodaji, prehranski dodatki in alternativna zdravila. Zadnja predstavljajo precejšen problem, saj ni ustreznega zakonskega nadzora nad njihovo sestavo.

Od 10 do 30 odstotkov stranskih učinkov se kaže kot t. i medikamentozni kožni izpuščaj. Izpuščaj zaradi zdravil je pogostejši pri starejših, saj pogosto uživajo več zdravil hkrati in neredko pride do medsebojnih interakcij med zdravili. Dokazano je, da četrtina ljudi, starejših od 75 let, uživa šest ali več zdravil hkrati.

Na nastanek vplivajo tudi sočasne avtoimune bolezni. Med najpomembnejše dejavnike za pojav izpuščajev spadajo sočasne okužbe z virusi, predvsem z virusom Epstein-Barr, ki povzroča infekcijsko mononukleozo. Ob sočasnem uživanju antibiotikov se razvije kožni izpuščaj, ki običajno ni nevaren in izgine, ko antibiotik zamenjamo.

Najpogosteje se stranski učinki zdravil kažejo na koži v obliki simetrično razporejenega rožnato rdečega, vijoličasto rdečega ali rjavo rdečega izpuščaja po trupu in okončinah. Na koži opazimo bunčice (papule) in okrogle lise (makule), ki se lahko zlivajo v zaplate, t. i. makulopapulozen eksantem. Izpuščaj srbi in peče. Če neko zdravilo uživamo prvič, se kožni izpuščaj običajno pojavi 10 do 14 dni po začetku jemanja zdravila, izjemoma pa že veliko prej; če pa smo zdravilo že jemali, se pojavi najpogosteje v enem, dveh ali treh dneh ponovnega jemanja, izjemoma po nekaj urah. V težjih oblikah se poleg izpuščaja pojavijo tudi slabo počutje, povišana telesna temperatura, povečane bezgavke in bolečine v sklepih in mišicah. Redko se razvijejo hude oblike z obširnimi mehurji in odstopom povrhnjice, ki zahtevajo takojšnjo oskrbo v enoti intenzivne nege.

Niso krivi le antibiotiki

Angioedem ustnic

Izpuščaje najpogosteje povzročijo antikonvulzivi in antiepileptiki, antibiotiki, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje okužb sečil, nesteroidna protivnetna zdravila, ki jih uporabljamo za lajšanje različnih bolečin (glavobola, zobobola) ter znižanje telesne temperature (aspirin oziroma acetilsalicilna kislina, ibuprofen, diklofenak …). Kožni izpuščaj neredko povzroči tudi zdravilo za zdravljenje putike ali protina (alopurinol), in sicer po 3 do 8 tednih rednega jemanja. Ko ukinemo zdravilo, izpuščaj običajno spontano izzveni v dveh do treh tednih.

Koprivnica

Zdravila lahko povzročijo tudi koprivnico ali urtikarijo in otekanje ustnic, jezika, vek, dlani ali celo grla (t. i. angioedem). Koprivnica se pojavi v nekaj minutah ali urah po zaužitju zdravil, angioedem v nekaj minutah ali urah. Potreben je takojšen obisk zdravnika, saj se oseba lahko zaduši. Nevarno je, če se razvije anafilaktični šok, na kar opozarja padec krvnega tlaka in pospešeno bitje srca. Sumljivo je tudi srbenje ustnic in dlani po zaužitju zdravila, ki lahko nakazuje, da se bo razvilo kaj resnejšega, zato je potreben takojšen obisk zdravnika

Zdravila, ki pogosteje povzročajo koprivnico, so penicilini, aspirin in druga nesteroidna protivnetna sredstva, antihipertenzivi iz skupine ACE-inhibitorjev, opiati in rentgenska kontrastna sredstva. Nekatera lahko spremembe na koži povzročijo šele po več mesecih ali celo letih rednega jemanja.

 Po uživanju protibolečinskih zdravil, pomirjeval, antikonvulzivov (zdravil za nadzor napadov, na primer pri epilepsiji) in antibiotikov se lahko pojavi t. i. fiksni eksantem, ki se pokaže kot rdeče rjava lisa ali vijoličasta lisa na obrazu, ustnicah, dlaneh, podplatih in spolovilu ter zmerno srbi. Madeži niso nevarni, zbledijo ali izginejo v nekaj mesecih po prenehanju uživanja zdravila, vendar se ponovno pojavijo na istem mestu ob ponovnem zaužitju zdravila.

V zelo redkih primerih zdravila povzročijo poslabšanje že obstoječih kožnih bolezni, na primer luskavice oziroma psoriaze. Zdravila, ki sprožijo pojav psoriatičnega izpuščaja ali ga poslabšajo, so predvsem antihipertenzivi iz skupine betablokerjev in ACE-inhibitorjev, nesteroidna protivnetna zdravila, ki se množično uporabljajo, in zdravila za zdravljenje malarije, kar je predvsem aktualno pri potovanjih v trope.

Nekatera zdravila – predvsem antibiotiki, analgetiki ter vitamin A in vsi njegovi derivati – lahko povzročajo fototoksične reakcije ob sočasnem izpostavljanju sončnim žarkom. Neredko se na nepokritih mestih razvije mehurjast izpuščaj. Zato se je treba posvetovati z osebnim zdravnikom, preden gremo na dopust ali načrtujemo različne dejavnosti na prostem, če redno uživamo zdravila, vključno z vitaminskimi pripravki in drugimi prehranskimi dopolnili. Šentjanževka, ki se v naših krajih tradicionalno uporablja za lajšanje številnih zdravstvenih težav, je pogost povzročitelj fotosenzitivnih reakcij kože. Prav tako pogosto povzročajo preobčutljivostne reakcije pripravki, ki vsebujejo ognjič.

Zdravljenje s premislekom

Ob pojavu izpuščajev je treba takoj ukiniti zdravilo in ga zamenjati s sorodnim, razen če ni nujno potrebno za bolnikovo zdravje.

Na srečo je večina izpuščajev, nastalih zaradi zdravil, nenevarna in predvsem moteča. Za olajšanje srbenja in pekočih občutkov izpuščaj mažemo s hladilnim mazilom, sredstvi proti srbenju, na primer z 0,5- do 5-odstotnim mentolom ali s kortikosteroidnimi kremami, ki jih predpiše zdravnik. Proti srbenju so učinkoviti tudi antihistaminiki v tabletah. Nekateri so tudi v prosti prodaji v lekarnah.

Takoj je treba ukiniti zdravilo, če se pojavijo koprivnica, angioedem in dušenje. Oseba mora takoj obiskati osebnega zdravnika ali enoto nujne medicinske pomoči, kjer ji bodo vbrizgali ustrezno zdravilo. Prav tako ukinemo zdravilo, če se pojavijo povišana telesna temperatura, povečane bezgavke ter mehurji in razjede na koži, sluznicah ust, vek in spolovila. V teh primerih je potrebna hospitalizacija.

Če zdravila ni mogoče ukiniti, se odločimo za sočasno uživanje sistemskih kortikosteroidov, ki neželene vplive zdravil na kožo omilijo. V prvih šestih mesecih po izginotju izpuščaja lahko opravimo epikutano testiranje in testiranje v alergološki ambulanti. Preiskave nam bodo pokazale, ali še obstaja preobčutljivostna reakcija na zdravilo. Včasih namreč spontano izzveni.

Mateja Lisjak, dermavenerologinja 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media