Načrtovanje zelenjavnega vrta

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | jan. '19

Če želimo posnemati naravo, na vrtu sadimo v mešanih posevkih. Najlažji način do načrta ekološkega vrta je kombiniranje vrtnin na podlagi botaničnih družin. Upoštevati pa je treba tudi kolobar med letom in primerne razdalje sajenja. 

Vrtnine, ki jih sadimo drugo ob drugi, naj bodo iz različnih botaničnih družin. Tako boste na preprost način prišli do načrta zdravega domačega vrta. Solata je priljubljena vrtnina na domačih vrtovih. Uvrščamo jo v družino košaric, kamor uvrščamo tudi endivijo in radič, zato teh vrtnin ne kombiniramo med sabo. Pazimo, da si na isti gredici ne sledijo tudi v prihodnjih dveh do treh letih. Med metuljnice uvrščamo grah, bob, lečo, čičeriko, fižol in sojo. V družino razhudnikovk uvrščamo paradižnik in krompir, zato teh dveh vrtnin ne sadimo skupaj. Zelo hitro se lahko zgodi, da plesen s krompirja preide na paradižnik in v juliju, avgustu uniči nasad paradižnika. V to družino uvrščamo tudi papriko in jajčevec, te vrtnine si tudi v naslednjem letu ne smejo slediti na gredicah. V maju jih lahko kombiniramo med sabo, ker se dokaj dobro prenašajo. Pazimo predvsem, da paprike ne sadimo v senco paradižnika.

V družino bučnic uvrščamo kumare, lubenice in melone. Tudi v tem primeru pazimo, da si te vrtnine na gredi ne sledijo v nekaj letih. Skupaj ne sadimo ali sejemo tudi vrtnin iz družine kobulnic, kamor uvrščamo korenček, zeleno, peteršilj in sladki komarček. Izogibamo se tudi kombiniranju rdeče pese, špinače in blitve. Te vrtnine uvrščamo v družino, ki jo imenujemo lobodovke. Motovilec lahko sejemo poleg solate, endivije in radiča, saj ne spada v družino košaric, ampak med špajkovke, ki s to družino ni v sorodstvu.

Sadilne razdalje

Upoštevajte tudi primerne sadilne razdalje. Solato sadite na razdalji 30 x 30 cm, paradižnik na razdalji 70 x 50 cm, vmesni prostor pa spomladi zapolnite s solato, ob robove sadite baziliko, avgusta pod paradižnik sejemo tudi motovilec ali špinačo, ki nista v sorodstvu s solato. Zgodnje zelje sadimo na razdalji 40 x 40 cm, čebulo na 30 x 20 cm, česen na 30 x 15 cm. Kumarice na opori sadimo na razdalji 100 x 50 cm. Če vrtnine sadimo na primerni razdalji, so bolj zdrave, vmesni prostor pa lahko izkoristimo za sajenje ali setev vrtnin s hitro vegetacijo. Predlagamo, da v začetku rasti v vmesni prostor sadite, sejete tudi dobre sosede. Za kolobar velja, da upoštevamo tisto vrtnino, ki na vrtu ostane dalj časa. Če med zelje sadimo solato, upoštevamo, da na to gredico v naslednjih letih ne sadimo vrtnin iz družin križnic. V to družino uvrščamo ohrovt, cvetačo, brokoli, brstični ohrovt, kitajski kapus, kolerabo, kolerabico, redkvico, rukolo, repo in črno redkev. Dobre sosede lahko kombinirate tudi kot sosednjo vrtnino, možna je tudi skupna setev v vrste. Bob in grah lahko sejemo poleg zgodnjega krompirja. Česen sadimo v bližino jagod, zgodnje zelje, cvetačo in brokoli lahko sadimo zraven graha, boba ali zgodnjega krompirja. Skupaj v vrste sejemo korenček in redkvico. Redkvica bo pokazala, kje lahko pričakujete korenček, ki ob nižjih temperaturah kali dalj časa.

Ob prezgodnjih setvah se lahko zgodi, da bo treba korenček sejati ponovno. Sejete ga lahko tudi med vrste pora. Tudi nizki fižol lahko kombiniramo z zeljem, cvetačo, ohrovtom, paradižnikom in drugimi plodovkami. Med vrste peteršilja lahko sejete mesečno redkvico. Solato lahko v pomladanskem času sadite med skoraj vse vrtnine, izogibajte se sajenju v bližino peteršilja. Solata hitro raste in lahko zapolni prazen prostor med zeljem, cvetačo, brokolijem. Med vrste solate lahko sejete mesečno redkvico ali rukolo. Na vrtu sadite grmičaste buče, ki zasedejo manj prostora. Ob rob lahko posadite baziliko. Avgusta lahko pod paradižnik sejete špinačo in motovilec.

NASVET: SKLADIŠČENJE V DOMAČI KLETI

Sadje skladiščimo ločeno od zelenjave (krompirja) ter drugega sadja, in sicer zaradi sproščanja zorilnega plina etilena. Kleti naj bodo hladne (2 do 5 ºC) in dovolj vlažne, ne sme pa v njih zmrzovati. Prostor, ki naj bo zatemnjen, zračimo trikrat tedensko. Skladiščimo primerne sorte jabolk in hrušk, kivije, orehe ter lešnike. Pazimo, da se ne razvijejo skladiščne bolezni in fiziološke motnje, kot so: navadna sadna gniloba, skladiščni škrlup, siva plesen, grenka gniloba, grenka pegavost, porjavenje ali ožig kože, notranji zlom, notranje porjavenje, avtoliza (predolgo skladiščenje, plod propade zaradi izsušitve).

 Davor Špehar, Zeleni svet


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media