Vodja Hišnega ansambla Avsenik
Dobre stare viže
Svojo glasbeno pot je začel pri ansamblu Gorenjci, ki je nastal leta 1964, začeli pa so povsem ljubiteljsko. »Šlo je bolj počasi, ni bilo tako hitro, kot je to z glasbo danes,« se spominja Marjan Legat. Leto kasneje so posneli prvi dve skladbi Proti Kropi in Pri Gorjaku, ki sta bili predvajani v priljubljeni radijski oddaji Za našo vas, in tedaj se jim je za nastope odprla vsa Slovenija. Udeležili so se prvega ptujskega festivala domače glasbe in tudi celo prvi nastopili.
Ko se je pot ansambla Gorenjci končala, mu je Slavko Avsenik predlagal, da bi zbrala glasbenike, ki bi igrali pri njih kot hišni ansambel. In čez čas, natančno je bilo to 6. avgusta leta 1999, so prvič nastopili v restavraciji družine Avsenik »pod marelo« v Begunjah. Tam je bilo vedno veliko gostov, tujih in naših, ki živijo onkraj meja, in začela so deževati vabila za nastope v Švici, Avstriji, Nemčiji …
Stare Avsenikove viže
Sprva so se imenovali Hišni ansambel Jožovc. Delovanje ansambla je bilo usmerjeno predvsem v kakovostno preigravanje Avsenikove glasbe in z ansamblom je pol leta sodeloval tudi Slavko Avsenik. Zaradi odličnega izvajanja Avsenikove glasbe se je zasedba kmalu preimenovala v Hišni ansambel Avsenik, ki je začela redno nastopati še zunaj praga domače hiše, tudi po nemško govorečih deželah. Je pa to ansambel s pevskim tercetom, ki nadaljuje tradicijo Avsenikove glasbe.
V zasedbi so danes sami imenitni godci in pevci. Marjan Legat je vodja, v ansamblu pa je še nekaj priznanih mojstrov igranja. Harmonikar je Toni Iskra, kitarist Renato Verlič, na trobento igra Stanko Praprotnik, klarinetist pa je Aljoša Deferri. Ob Andreju Ropasu pojeta Marjana Urankar in Tina Debevec. Pred tedni pa je Hišni ansambel Avsenik izdal že svojo šesto zgoščenko z naslovom Se že dani, kar je tudi še ena starih, a nepozabnih skladb bratov Avsenik. Izid plošče so pospremile predvsem njune skladbe, ki so nastale v času od leta 1957 do 1960. »Prav zato smo stare Avsenikove viže obnovili, da ne gredo v pozabo. Večina ansamblov namreč igra samo najbolj priljubljene Avsenikove skladbe, mi pa še nekatere, ki so manj znane, a ravno tako prijetne,« pove. Večina skladb, ki jih posnamejo, je Avsenikovih, nemalo pa jih zloži tudi Toni Iskra.
Glasbeni samouk
Nad igranjem na kontrabas se je Marjan Legat navdušil že v mladosti, glasbeno kilometrino pa si je nabiral z igranjem pri različnih ansamblih. »A so bili Avseniki moji vzorniki od začetka do konca, bili so mi življenjskega pomena, bili pa smo tudi dobri prijatelji, posebej s Slavkom,« pove in doda, da je kot glasbenik sicer samouk, njegovi glasbili sta kontrabas in bariton, je pa veliko poslušal domačo glasbo po radiu. Ob sredah, ko so igrali Avseniki, pa se je namenil k njim. »Pri Jožovcu sem gledal Mika Sossa, kako igra in na kaj pritiska, ko pa se je viža končala, sem stekel domov in preizkusil, ali je prav to, kar sem slišal. Se pravi, da je bila moja glasbena šola pot od Avsenika do doma,« se nasmeji. Pove še, da je v njihovi družini le mama igrala na tamburico v nekem zboru.
Pred nekaj leti je Hišni ansambel Avsenik igral v Avstriji, in ko so končali, je šel trobentar po kombi, da naložijo opremo in se odpeljejo. Šofer je pustil prižgan motor, in ko so glasbeniki prišli tja, od koder naj bi se odpeljali, kombija ni bilo nikjer. Poklicali so policijo, a se je kombi kmalu vrnil. Notri sta bila dva možakarja in policija ju je vprašala, zakaj sta ga ukradla. Pa saj ga nisva, sta povedala, samo malo sva se hotela peljati z Avsenikovim busom! To je le ena izmed malce šaljivih zgodb, ki jih je napisalo delovanje ansambla.
Še vedno veliko nastopajo pri Avsenikih pa tudi drugje po Sloveniji in tudi onkraj Karavank. Kaj pa nastopi onkraj luže? »Pred leti, ko je bil Slavko Avsenik še živ, nam je predstavil človeka, ki vodi takšna koncertna popotovanja. In on nam je povedal svoje pogoje, mi pa svoje, in nismo prišli skupaj. Ko ga je Slavko kasneje vprašal, ali smo se dogovorili, pa mu je odvrnil: 'A veš, da nimajo časa!'«
Nekateri člani ansambla radi hodijo, kot se za Gorenjce spodobi, v hribe, Marjan Legat pa ima raje vožnjo z motorjem, in to po različnih koncih Slovenije. Pravi, da se tako človek lahko nadiha svežega zraka …
