Blagodejnost kompotov in čežane
Kompoti in čežana so nastali nekako zaradi potrebe ljudi. Sadja je bilo preveč in bi se pokvarilo, zato so ga sušili ali predelovali v čežano, kuhali marmelade in kompote. Nikomur ni prišlo na misel, da bi sadje lupil, zato je ohranilo izredno veliko vitaminov in mineralov. In kar je zelo pomembno – prehranske vlaknine. Teh danes uživamo premalo.
Kompot je pred desetletji tešil bolnike, porodnice in otroke. Pili smo ga, ko smo bili zaprti, saj blagodejno vpliva na zapeko. Kompot je obvezno spremljal štruklje, pa naj so bili gluhi ali nadevani, potico in malice. Ob košnji in žetvi je mama pogosto ponudila kompot tudi obiskovalcem. Ko smo bili otroci, smo uživali kompote redno vsak dan, saj so bili poleg vode osnovna pijača. Sadje smo pridelali doma, voda pa se je v vodnjak sama natekla s strehe. Pa še zdravi in sladki so bili, čeprav vanje nismo natrosili niti žličke sladkorja.
Prehranske vlaknine za boljše zdravje
Redno uživanje prehranskih vlaknin doda deset let zdravja, če povzamem izsledke znanstvenih raziskovanj. Takoj po drugi svetovni vojni so ljudje pojedli okrog 40 g vlaknin na dan, danes pa v povprečju samo 15 g vlaknin na dan, kar je več kot dvakrat premalo.
Vlaknine v živilih rastlinskega izvora so zelo pomembne v prehrani, čeprav potujejo od ust do debelega črevesa, ne da bi se kemično spremenile. Toda v debelem črevesju je več milijard dobrih mlečnokislinskih bakterij, ki vlaknine razgradijo. Zato se te bakterije s hrano, bogato z vlakninami, lažje in hitreje razvijajo in ustvarjajo rahlo kislo okolje (od pH 5,5 na začetku do pH 6,8 na koncu). To pa preprečuje, da bi se razvijale patogene bakterije debelega črevesja, ki bi nam škodile.
Vlaknine delimo na netopne in topne v vodi. Netopne zagotavljajo normalno delovanje črevesja. Vežejo veliko vode in na koncu zapustijo telo skoraj povsem nespremenjene. Topne vlaknine pa bakterije razkrajajo v debelem črevesu, pri tem nastajajo maščobne kisline, ocetna kislina in različni plini. Vlaknine obeh vrst imajo pozitivne učinke že v ustih. Pomagajo krepiti in masirati dlesni in zobno sklenino, odstranjujejo ostanke sladkorja z zob in pospešujejo izločanje sline. Ker povečujejo prostornino hrane, se hitreje pojavi občutek sitosti. V tankem črevesu upočasnijo potovanje hrane, zato prebavni sokovi učinkujejo več časa in hrano bolje prebavijo. V želodcu vlaknine zadržijo izločanje želodčne kisline in posredno varujejo želodec pred morebitno rano. V dvanajstniku vlaknine vežejo presežke žolčnih kislin in tako upočasnijo razgradnjo maščob.
Zlasti topne vlaknine pozitivno vplivajo na holesterol LDL, ki je eden vidnejših vzrokov za visok krvni tlak. Topne vlaknine preprečujejo hitro sproščanje sladkorja iz že prebavljenih ogljikovih hidratov v kri in posredno znižujejo glikemični indeks. Pomembno je vlaknine uživati redno, pri vsakem obroku in ne preveč naenkrat ter ob tem piti zadosti vode. Vse to pa imamo v kompotu!
Jabolka + hruške + slive
Mama je zelo rada kuhala mešani kompot iz jabolk, hrušk in sliv. In v njem je skoraj vse tisto kot v sadju, iz katerega je kompot skuhan.
Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov, sadnih sladkorjev (fruktoze, saharoze in glukoze), sadnih kislin (jabolčne, citronske, jantarne, mlečne, taninske, malične ali tartarinske in oksalne kisline), topnih in netopnih vlaknin, taninov in polifenolnih snovi. Vsebujejo vitamine A, vitamine skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. Največ vitamina C je v kožici, tik pod površjem lupine, in sicer kar šestkrat več kot v mesu jabolka. V kožici je tudi največ, več kot dve tretjini, vlaknin in tu so tudi skoraj vsi antioksidanti. Rudninskih snovi ali mineralov je do 0,7 odstotka, med njimi je največ kalija, sledijo pa natrij, kalcij, magnezij, železo, baker, mangan, fosfor, bor, silicij in jod. So tudi bogat vir različnih antioksidantov, zlasti fenolnih spojin (klorogenske kisline in katehina), karotenoidov (betakaroten) in flavonoidov (med njimi sta tudi florizin in kvercetin).
V kompotu ostanejo skoraj vse snovi kot v jabolku, izgubijo se le tisti vitamini, ki so občutljivi za toploto. Jabolka sicer niso zdravilo za katero koli bolezen. So pa izrazito dobra preventiva. Pomagajo pri zaprtju in tudi driski. Pektini v jabolkih vežejo strupene kovine (živo srebro in svinec), čreslovine in tartarinska kislina zavirajo patogene mikroorganizme in ustavljajo drisko. Antioksidanti v jabolkih preprečujejo oksidacijske poškodbe možganov in posledično postopno izgubo spomina ter pešanje možganskih sposobnosti. Jabolka so dobra tudi za sladkorne bolnike, saj vlaknine v jabolkih zavirajo nihanje sladkorja v krvi.
Hruške imajo veliko hranilno in fiziološko vrednost. Sveže hruške imajo kar trikrat več fruktoze kot glukoze, z medenjem se količina fruktoze še povečuje, količina glukoze pa ostane enaka, kar daje sadežu (o)meden okus. Ker imajo veliko več fruktoze kot glukoze, so primerne tudi za diabetike. Toda surove pituralke in nekatere druge sorte hrušk imajo take kalcijeve spojine, da je struktura mesa trda in mokasta. Zato surovih ne bi smeli uživati bolniki in tisti, ki imajo občutljiva prebavila. Če pa iz njih skuhamo kompot ali jih pripravimo v vinu, kot je v navadi na Goriškem, postanejo izvrstna dietna jed in so zelo koristne prav za bolnike.
Hruške imajo tudi odlično razmerje med minerali. Teh je kar nekaj: kalcij, fosfor, natrij, kalij, baker, cink, mangan in precej bora. To zagotovi temeljito izgorevanje hrane, takoj dá novo energijo in zaradi »bogastva« kalija pospeši odvajanje vode in posledično izločanje odpadnih snovi iz telesa. Hruške vežejo težke kovine (svinec, kadmij) in konzervanse iz hrane, močno pospešujejo prebavo in zmanjšujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj in zvišanega holesterola. V hruškah je veliko klorofila ter karotenoidnih in flavonoidnih snovi, zlasti antocianov.
Napačno je mnenje, da so hruške redilne. V 100 gramih neolupljenih hrušk je samo 54 kilokalorij in približno 4 grame vlaknin. Vsebujejo veliko vode, nekatere vrste celo do 92 odstotkov. V hruškah so tudi vitamini C, E in A ter vitamini skupine B. In kar je zelo pomembno za ženske: hruške so idealne za odpravljanje celulita! Za vse velja: hruške vračajo dobro voljo in navdušenje, saj imajo veliko folne kisline ali vitamin B9, ki pospešuje nastanek hormonov sreče.
Slive so čudovit sadež. Povsem dozorele imajo v povprečju 13 odstotkov sladkorja, ki ga možgani ob naporu zelo potrebujejo. V njih so skoraj vsi vitamini skupine B, razen redkega vitamina B12 in biotina, zato delujejo skoraj kot zdravilo. Med minerali imajo dobro kombinacijo bakra in cinka, in to v pravem razmerju.
Slive so menda najstarejše ljudsko zdravilo za prebavo in odpravo hemoroidov, a ne povzročajo privajenosti kot nekatera zdravila. Zaradi vsebnosti pektina, ki v črevesju nabrekne, je blato bolj mehko in voluminozno, kar je koristna pomoč pri zdravljenju hemoroidov in črevesnih obolenj. Vendar pazimo: ni dobro, če uživamo preveč surovih sliv, ker to povzroča obilico plinov v črevesju, krče in tudi drisko. Ker imajo benzojsko kislino, lahko ta v večjih količinah povzroča vrenje in draži ledvice. To pa se ne bo primerilo, če bomo uživali kompot iz posušenih sliv.
Zanimiv paradoks: slive imajo veliko sladkorja, a so dobra pomoč pri hujšanju, saj v črevesju vežejo čezmerno maščobo, pospešujejo presnovo ogljikovih hidratov in hkrati prekinejo presnovo ogljikovih hidratov v maščobo. Redno uživanje sliv in češpelj pomaga odpravljati živčni nemir in depresije.
Slive in češplje so zakladnica antioksidantov: ena sama sliva jih ima toliko kot pest borovnic. To je več kot v katerem koli drugem sadju, poleg tega so znane kot najboljše naravno odvajalo. Slive zaradi visoke vsebnosti kalija delujejo diuretično in pospešujejo izločanje seča. Zato jih uporabljajo pri različnih dietah za odpravljanje težav z ledvicami in jetri pa tudi putike, revmatizma in ateroskleroze. Suhe slive imajo še izrazitejše zdravilne učinke kot sveže. Bogate so tudi z železom in kalcijem ter koristijo pri težavah z zbranostjo. Nekateri prisegajo na njihovo sposobnost povečevanja spolne sle.
Recept
Čežana za »božanje duše«
Vzamemo jabolka ali hruške ali oboje, jih operemo in narežemo skupaj z lupino; skuhamo, po želji dodamo žlico sladkorja, cimeta in klinčkov in kuhamo, da voda izpari. Ko je masa primerno gosta, odstavimo in primerno ohladimo. Pripravimo steklene čaše za sadno kupo. Na dno natresemo nekaj piškotov, prelijemo s čežano in prekrijemo s kepico sadnega sladoleda po izbiri.
