Prispevki pridno polnijo pokojninsko blagajno
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne predstavljajo dohodki iz prispevkov zaposlenih, ki se zaradi večje zaposlenosti in višjih plač povečujejo. V finančnem načrtu za naslednje leto, ki so ga na decembrski seji potrdili člani sveta zavoda, so načrtovani dohodki iz prispevkov višji kot leta 2018, in sicer v višini 80,2 odstotka, prispevek iz državnega proračuna pa naj bi se zmanjšal pod 20 odstotkov. Povečali pa se bodo tudi izdatki zavoda, kar je razumljivo, saj je več kot 630 tisoč prejemnikov različnih pokojnin in več kot 10 tisoč prejemnikov pravic iz invalidskega zavarovanja in socialnih transferjev. Finančni načrt za 2019 predvideva tudi dve uskladitvi pokojnin, in sicer februarja v višini 2,8 odstotka in decembra za 1,5 odstotka.
Pri pripravi finančnega načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2019 je bilo treba upoštevati tudi makroekonomska izhodišča gospodarskih gibanj, ki jih pripravlja Umar. Zadnji tak dokument je Umar sprejel v septembru 2018.
Pri pripravi finančnega načrta za leto 2019 je zavod upošteval tudi lastno oceno realizacije dohodkov in odhodkov za leto 2018. Ta ocena temelji na podlagi podatkov o realizaciji poslovanja za obdobje desetih mesecev, tj. od januarja do oktobra 2018, in projekciji poslovanja do konca leta. Zavod naj bi poslovno leto 2018 zaključil z izravnanimi dohodki in odhodki v višini 5.303.176.053 evrov, kar je za 0,9 odstotka manj od načrtovanih v finančnem načrtu 2018. Še pomembnejši je podatek, da je bil glavni vir zavoda (davčni in kapitalski dohodki) višji, kot je bil načrtovan v finančnem načrtu za leto 2018. Prav zaradi tega je optimističen tudi podatek, da je bila posledično nižja obveznost državnega proračuna za leto 2018 v primerjavi z načrtovanim finančnim načrtom za leto 2018, in to kar za 13,7 odstotka, v sredstvih pa to pomeni okoli 160 milijonov.
Zavod načrtuje, da bo poslovno leto 2019 na podlagi izhodišč omenjenih makroekonomskih gibanj in lastnih projekcij gibanj uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja leto 2019 zaključil z izravnanimi dohodki in odhodki v višini 5.522.134.213 evrov. V primerjavi z letom 2018 to pomeni višjo porabo za 219 milijonov evrov oziroma za 4,1 odstotka več. Seveda bo marsikoga presenetil tako visok znesek, pri tem pa seveda ne pomislimo na to, da gre za več kot 630 tisoč uživalcev različnih vrst pokojnin in tudi več kot 10 tisoč prejemnikov pravic iz invalidskega zavarovanja in tudi upravičencev do pravic iz naslova socialnih transferjev. Po podatkih, s katerimi že več let razpolagamo, lahko ugotavljamo, da je gmotni položaj pretežne večine nezadovoljiv.
Zmanjšuje se delež iz proračuna
Kot smo že poudarili, so davčni dohodki, to so prispevki za socialno varnost, glavni vir in so načrtovani v višini 4.427.832.867 evrov. To pomeni, da bodo v primerjavi z oceno za leto 2018 višji za 6,5 odstotka. Še pomembneje pa je, da bodo v strukturi skupnih dohodkov zavoda predstavljali 80,2 odstotka. To pomeni, da bodo v primerjavi z oceno za leto 2018 višji kar za 1,8 odstotne točke. Če pogledamo v preteklost v zadnjih desetih letih, se lahko take ugotovitve le razveselimo, saj je bil ta vir pred leti celo nižji od 70 odstotkov v strukturi skupnih dohodkov. Tako povečanje je posledica rasti števila zaposlenih in s tem tudi rasti števila prejemnikov plač pa tudi višjih plač, kar vse vpliva na rast prispevne osnove, ki je podlaga za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Drugi najpomembnejši vir v strukturi celotnih dohodkov zavoda predstavljajo transferni dohodki, ki so načrtovani v višini 19,3 odstotka, to pomeni 1,8 odstotne točke manj, kot je ocenjeno za leto 2018. Ti dohodki so načrtovani v skupni višini 1.066.927.841 evrov, to je 4,5 odstotka manj, kot je ocenjeno za leto 2018. Kot že veste, so transferni dohodki prilivi sredstev iz državnega proračuna in še nekateri drugi manjši prilivi, med drugim tudi sredstva KAD-a (50 milijonov). Sredstva državnega proračuna so namenjena za kritje tekočih in dodatnih obveznosti državnega proračuna. Tekoče obveznosti državnega proračuna so namenjene za kritje izdatkov za pokojnine in druge prejemke po posebnih predpisih ter za izpadle prispevke, dodatne obveznosti državnega proračuna pa za kritje razlike med celokupnimi dohodki in odhodki pokojninske blagajne. Za tekoče obveznosti zavod načrtuje 235.000.000 evrov, za dodatne pa v višini 734.225.276 evrov. Sredstva državnega proračuna za kritje tekočih in dodatnih obveznosti znašajo v strukturi skupnih dohodkov zavoda manj v primerjavi z oceno za leto 2018.
Največ gre za starostne pokojnine
V strukturi celokupnih odhodkov predstavljajo odhodki za pokojnine najvišji delež, in to 84,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke, kot v oceni 2018. Izdatki za ta namen so načrtovani v višini 4.647.959.928 evrov in bodo v primerjavi z ocenjenimi za leto 2018 višji za 176 milijonov evrov oziroma za 3,9 odstotka. Prav je, da tudi vemo, da glavnino odhodkov za pokojnine predstavljajo odhodki za starostne pokojnine, ki vključujejo tudi 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine ter delne pokojnine. Ti odhodki so za leto 2019 načrtovani v višini 3.648.536.459 evrov.
Finančni načrt predvideva v skladu z veljavnimi predpisi dve uskladitvi pokojnin, in sicer redno uskladitev v višini 2,8 odstotka v februarju z veljavnostjo od 1. januarja 2019 in izredno uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v višini 1,5 odstotka, in to od 1. decembra 2019, kar na letni ravni pomeni skupaj 2,9 odstotka.
Lahko ugotovimo, da daje ZPIZ-2 pozitivne učinke, saj so ocene rasti uživalcev posameznih vrst pokojnin realne in so trendi spodbudni, kar vpliva na odhodkovno stran pokojninske blagajne. Za prispevke za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so načrtovani odhodki v višini 418.239.376 evrov in bodo v primerjavi z letom 2018 višji za 4,7 odstotka. Kot že leta nazaj pa v strukturi skupnih odhodkov zavoda predstavljajo približno enak odstotek, to je 7,6 odstotka.
Višji izdatki za socialno varnost
Končno naj omenimo še odhodke za zagotavljanje socialne varnosti, ki jih načrtuje finančni načrt za leto 2019. Vključno z odhodki za letni dodatek so transferji za zagotavljanje socialne varnosti načrtovani v višini 259.742.254 evrov in bodo v primerjavi z oceno za leto 2018 višji za 9 odstotkov.
Višji so predvsem zaradi tega, ker so potrebna višja sredstva za izplačilo letnega dodatka ter dodatkov za pomoč in postrežbo. Predvidevajo, da bo za letni dodatek potrebnih 140.001.300 evrov sredstev in bo za 13,8 odstotka višji kot v oceni za 2018. Ta odhodek je načrtovan v skladu z novelo zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2018/19, ki na novo določa razrede in višje zneske letnega dodatka. Naj posebej opozorimo, da bo pri določitvi višine letnega dodatka tudi za leto 2019 – enako kot v letu 2018 – upoštevan tudi znesek dela vdovske pokojnine ter višine pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
Spodbudna je ugotovitev, da bodo v letu 2019 po nekaj letih ponovno doživeli uskladitev dodatki za pomoč in postrežbo (za 2,8 odstotka) in tudi invalidnine za telesno okvaro (za 2,8 odstotka). Kar zadeva odhodke za kritje izdatkov za dodatek za pomoč in postrežbo, nas ne sme presenetiti povišanje rasti povprečnega števila uživalcev za 3 odstotke. Žal v naši družbi še ni sprejet dolgo načrtovan in težko pričakovan zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Starostnikov, ki potrebujejo trajno pomoč druge osebe, je vse več. Za tovrstne izdatke se načrtuje 90.921.949 evrov, kar je za 6,9 odstotka več od ocenjenih za leto 2018.
Končno naj omenim le še stroške delovanja zavoda, ki v strukturi skupnih odhodkov zavoda predstavljajo 0,8 odstotka tako kot v oceni 2018.
