Predebeli, a hkrati nedohranjeni
Kot ugotavljajo v bolnišnicah, je ob sprejemu vsak četrti bolnik nedohranjen. Zato se njegovo počutje slabša, večja je možnost zapletov, bivanje v bolnišnici se podaljšuje, s tem pa so višji stroški oskrbe, opozarjajo pri Slovenskem združenju za klinično prehrano. Najpogosteje so nedohranjeni bolniki z rakom, ledvični bolniki, bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo in starostniki.
O nedohranjenosti govorimo, ko bolnik nima primerne količine energije ali posameznih mikro- ali makrohranil glede na svojo telesno sestavo, starost, telesno pripravljenost in bolezensko stanje.
Tak človek nima kondicije, ima oslabljen imunski sistem, sčasoma pa tudi čustvene in kognitivne težave (apatičnost, depresija). Paradoks pa je, da je nedohranjen človek pogosto predebel. Debelost je kronična in neozdravljiva bolezen, število debelih ljudi se veča, še vedno pa nimamo ustreznih specialistov, ki bi se ukvarjali prav z njo. Zdravniki opozarjajo, da debelosti ne smemo opredeljevati le glede na indeks telesne mase (ITM), kar pa se pogosto dogaja. Ne definirajo nas kilogrami, ampak sestava našega telesa. Zato lahko pride do hudih težav, če kdo nekontrolirano hujša, ne da bi se prej posvetoval s katerim izmed strokovnjakov, ali če se loti hitrega hujšanja, ker mu je specialist svetoval, da ga lahko operira le, če shujša. S tem si naredi več škode kot koristi. Med hujšanjem namreč izgubljamo predvsem mišično maso, in če zbolimo (ali če že imamo kronično bolezen), se telo težje bori z boleznijo. Nasprotno pa se ob pravilni prehrani zmanjša tveganje za zaplete, izboljša se odziv na zdravljenje, manj je neželenih učinkov zdravljenja, izboljša se kakovost življenja. Še posebej je ustrezna in nadzorovana prehrana pomembna za bolnike, ki imajo težave s črevesjem in ledvicami, bolnike z rakom in starejše ljudi. Zlasti ti so pogosto bolj krhki, kot bi lahko bili, razlog za to pa je v življenjskem slogu izpred desetletij (različne diete, hitre spremembe telesne teže, nezdrava hrana, prehranska dopolnila …).
Pri združenju za klinično prehrano si prizadevajo za vzpostavitev sistema klinične prehrane v vsem zdravstvenem sistemu, torej za zaposlitev večjega števila kliničnih dietetikov. Nujno je, da bolniki že v primarnem varstvu dobijo strokovne nasvete o prehrani. A. Ž.
ZDRAVJE KRATKE
Za vse prebavne težave
Ali ste zaprti, vas napenja, imate krče, bolečine v trebuhu in pri opravljanju velike potrebe? Se počutite, kot da boste počili, in vam hrana po zaužitju obleži v želodcu? Vas peče zgaga, se vam spahuje? Rešitev je Caricol, stoodstotno naravni pripravek s papajo, ki ga zaužijete po obroku. S svojimi encimi in prebavnimi lastnostmi poskrbi za učinkovito in urejeno prebavo pri odraslih in otrocih. Uživajo ga lahko tudi nosečnice in doječe matere, primeren je za vegane in vegetarijance ter diabetike. Na voljo v lekarnah in na www.naturamedica.si, tel. št.: 0356 30 022, 040 214 620.
Za lažje življenje z luskavico
Bolniki s psoriazo ali luskavico pogosto zbolijo še za srčno-žilnimi boleznimi ali diabetesom, tretjino bolnikov prizadene tudi psoriazni artritis, zato morajo biti posebej pozorni na spremembe in bolečine v sklepih. Poleg dermatologov je bolnikom v pomoč Društvo psoriatikov Slovenije, kjer izvajajo program obnovitvene in družinske rehabilitacije ter socialne in humanitarne programe, organizirajo strokovna, družabna in športna srečanja, izdajajo glasilo Za prostor pod soncem. Na spletni strani www.drustvo-psoriatikov.si/ najdete številne koristne informacije.
Pretirana raba antibiotikov
Po podatkih agencije EU za zdravje v bolnišnicah in domovih za starejše čezmerno uporabljajo antimikrobike – v večini primerov gre za antibiotike. Najpogosteje jih uporabljajo za zdravljenje bolnišničnih okužb, ki jih je težko zdraviti.
Pretirana raba antibiotikov vodi v večjo pojavnost in širjenje bakterij, ki so odporne proti več zdravilom. Zaradi naraščanja števila večkratno odpornih bakterij in v kombinaciji s pomanjkanjem novih antibiotikov se medicina srečuje z velikimi težavami pri zdravljenju okužb. Slovenija se uvršča med uspešnejše države po uporabi antibiotikov v medicini in veterini, a skrb vendarle ostaja. Posebno pozornost terjajo zlasti razlike pri predpisovanju in uporabi antibiotikov med regijami in bolnišnicami ter uporaba antibiotikov pri otrocih, starejših in kroničnih bolnikih.
