Vsestranska in uporabna visoka greda
VRT IN DOM
Visoke grede priporočamo vsem, ki imajo težave s hrbtenico. V mestih krasijo atrijske vrtove, večje balkone in terase. Na podeželju jih najdemo na strminah, težje dostopnih predelih, obrobah vrta. Vse več jih srečamo tudi na zelenjavnem vrtu, saj dajejo vrtu višino in olajšajo delo vsakemu vrtnarju.
Visoke grede so zelo primerne za vse, ki imajo težave s sklanjanjem in želijo imeti lep in urejen vrt. Zagotovo je najpomembnejša odločitev za visoko gredo olajšanje dela. Zaradi toplejših, zračnih in lahkih tal je pridelek tudi zgodnejši, manj je tudi škodljivcev (voluhar). Za lažje delo na vrtu naj bo visoka greda visoka do pasu. Višino torej določite glede na svoje potrebe. Širina visoke grede naj bo prilagojena osebi, ki na gredi najpogosteje vrtnari. Pri širini pazimo, da brez težav dosežemo tudi sredino grede. Če je visoka greda dostopna z obeh strani, naj bo široka med 120 in 150 cm. V primeru dostopnosti z ene strani je široka približno 60 cm. Dolžino visoke grede določite po lastni izbiri in razpoložljivem prostoru. V primeru težkih neprepustnih tal je treba dno grede zapolniti z debelimi in drobnimi vejami. Ta plast naj bo visoka 2/3 visoke grede. Za preprečevanje izpiranja zemlje in gnojila iz zgornje tretjine grede je treba ti dve plasti ločiti z debelim filcem. Tla pred polaganjem okvirja prekopljite za globino lopate. Na dnu stranic naredite tudi luknje, ki bodo omogočale odtekanje vode ob daljšem deževju ali močnem nalivu. Umestitev dvignjene grede v prostor je enostavna. Lesen okvir je najbolje postaviti na stabilno podlago, ki je iz opeke. Tako les ne bo propadal. Na vsak meter dolžine je treba visoko gredo ojačati tudi s pokončnimi nosilci.
Vsestranska uporaba visoke grede
Za ohranjanje življenja v tleh je treba visoko gredo pred zimo pokriti z zastirko iz slame. Da slame ne bo odnesel veter, jo lahko učvrstimo z mrežo proti toči. Tako zaščitena visoka greda bo spomladi prej pripravljena za prve setve in sajenje, saj se bo hitreje ogrela. Visoko gredo lahko že konec februarja uporabimo kot toplo gredo. Vsi, ki imate visoko gredo, opažate, da se visoka greda vsako leto sesede. Predlagam, da jo ob koncu zime pokrijete s steklom ali drugimi prekrivnimi materiali. Tako nam služi kot topla greda in lahko že konec februarja sejemo solato in kolerabico. Na visokih gredah gojimo vrtnine v mešanih posevkih, tako dosežemo boljši izkoristek prostora. Pri kombinaciji vrtnin pazimo na to, da ob robovih sadimo nižje rastline in na sredini višje vrtnine. Praviloma lahko na visoko gredo sadimo veliko prej kot na vrt. Tako lahko prehitimo vrtnarsko sezono in pridelek pobiramo hitreje. V hladnih dneh in nočeh lahko visoko gredo zaščitimo z zimsko kopreno, ki jo napnemo na loke. Tako mraz ne bo poškodoval sadik, pospešili boste tudi rast.
PLAZEČA ČEŠNJA
Ta redka rastlina je za vrtičkarje zanimiva, ker se razrašča po tleh. Sadimo jo lahko tudi na visoko gredo. V začetku poletja obiramo srednje debele plodove, podobne češnjam, ki so nekoliko kiselkastega okusa. Največ jo sadimo ob robove škarp, skalnjakov, na brežine, sprednje sklope gred. V mesecu maju lahko občudujete zelo bogato belo cvetenje, lepa je tudi jeseni in pozimi. To redko in novo rastlino, ki jo zadnja leta opažate na vrtovih in v trgovinah, lahko posadimo tudi v večje lonce ali korita. Za oskrbo je ta rastlina enostavna in trpežna. Če je posajena v zemljo, v kasnejših letih prenese krajša obdobja suše in vročino. V loncih in večjih posodah jo je treba redno zalivati in dognojevati. Grmiček malo obrezujemo. Rez je omejena na izrezovanje starejših vej. Tako rastlino pomladimo in skrbimo, da ne ogoli. Na vrtu jo posadimo tako, da preprečimo možnosti zastajanje vode. Plazeča češnja je zdrava rastlina, tudi škodljivci je ne napadajo.
