Št. 2, februar 2019

  • Neizbrisljive krivice

    feb. '19

    Spomini na otroštvo imajo posebno mesto pri vsakem človeku. Najlepši so spomini na ljubečo mater, očeta, na prijetno družinsko okolje, kjer smo naredili prve korake, se počutili varne in ljubljene. Kadar so spomini na mlada leta prežeti s krivicami in tragedijami, so boleči in mladega človeka zaznamujejo za vse življenje. Tudi nekateri naši bralci se še spominjajo pekla druge svetovne vojne, doživljali so ga kot majhni, ničesar krivi otroci. Vojne vedno povzročijo nešteto krivic, zagotovo pa so največje žrtve otroci. In za to ni opravičila!

Kazalo

Neandertalska piščal iz Divjih bab Glasba spremlja človeka že od vsega začetka. Kdaj so se pojavili prvi, namensko izdelani glasbeni instrumenti, ne bomo nikoli izvedeli. Strokovnjaki domnevajo, da je bila večina paleolitskih glasbil, kot so piščali, izdelana iz votlega lesa. Leseni predmeti pa se ohranijo le izjemoma.

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Novi člani nadzornega sveta Nepremičninskega sklada PIZ

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Brez sprememb lestvice in davčnih olajšav V drugi polovici lanskega decembra je Finančna uprava Republike Slovenije na svoji spletni strani objavila Obvestilo o lestvici za odmero dohodnine in olajšave za leto 2019, ki jo mora zavod upoštevati pri izplačilih pokojnin in drugih prejemkov v letošnjem letu. Navedena objava je skladna pred leti sprejeti odločitvi, da se lestvica za odmero dohodnine in zneski olajšav ne objavljajo več v obliki podzakonskega akta. Iz navedenega obvestila izhaja, da ostajajo tako lestvica za določitev višine dohodnine, kot tudi višina davčnih olajšav, enake kot v preteklem letu.

Dokaj ugodna gibanja prejemnikov pokojnin Iz statističnih podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), objavljenih v Mesečnem statističnem pregledu, december 2018, ki ga je objavil na spletni strani 18. januarja 2019, je razvidno, da so bila gibanja števila izplačil pokojnin v preteklem letu relativno ugodna. Spremembe v številu prejemnikov starostnih in invalidskih pokojnin lahko v največji meri pripišemo učinkom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljenega s 1. 1. 2013. Kot je bilo že večkrat omenjeno, so se z njim postopno zaostrili pogoji za pridobitev pravice do starostne in nekaterih drugih pokojnin, navedeni pa omogoča pa tudi pridobitev pravice do izplačila 20 odstotkov starostne ali invalidske pokojnine in prožnejše uveljavljanje delne pokojnine. Vse to pa vpliva predvsem na priliv novih uživalcev starostnih pokojnin.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Rokodelske delavnice v znamenju čebel Rokodelke in rokodelci iz različnih društev upokojencev so se decembra lani že šestič srečali na tridnevnih rokodelskih delavnicah v hotelu Delfin v Izoli. Namen organizacije teh delavnic je ohranjanje kulturne dediščine, prenos znanja in izkušenj na sovrstnike in druge generacije, predvsem pa mlade v svojih okoljih, ter v spodbujanju samozaupanja in aktivnega staranja starejših.

 Okus kave Barcaffé takoj prepozna Le kdo od nas za darilo še ni prejel vrečke kave in obratno, kdo je še ni prinesel komu v dar? Ta navada je še kako zakoreninjena med srednjo in starejšo populacijo. O skrivnostih in posebnostih tega opojnega vročega napitka smo se pogovarjali z Marijo Tul iz Lucije, mamo priljubljene kave Barcaffe.

Viadukt uničili zavezniki, lesno industrijo privatizacijski mogotec Veliko gručasto naselje leži na prehodu iz široke doline potoka Borovniščice na ravnino Ljubljanskega barja, v kotlini med Planino (735 m) na vzhodu ter Lipovcem (752 m), Velikim Trebelnikom (815 m) in Malim Trebelnikom (807 m) na vzhodu, medtem ko na jugu prehaja v sosednjo Dražico. Barjanska vas s petdesetimi hišami je doživela razvojni razmah sredi 19. stoletja, ko so skoznjo speljali južno železnico Dunaj – Trst in borovniško dolino premostili z znamenitim viaduktom. Prihod železnice v kraj je na prelomu stoletij omogočil tudi širitev gospodarskih dejavnosti, med katerimi mu je dala pečat zlasti lesna industrija. Eden od najuspešnejših takratnih borovniških podjetnikov je bil založnik trislikovne krajevne razglednice Anton Kobi, praded upokojenega dipl. inž. kemijske tehnologije, 75-letnega Gregorja Koblerja.

Igra in reže trte Rodil se je pred 71. leti in na začetku svoje glasbene poti je bil znan predvsem kot ljudski godec in je igral ob različnih priložnostih. »Prvič sem samostojno zaigral na ohceti že pri svojih 15. letih in zame je bil tedaj to kar velik napor, saj je bilo treba igrati cel dan in vso noč pa še drugi dan,« se Jože Škoberne iz Dolenjega Leskovca pri Brestanici spominja svojih rosnih, z glasbo že povezanih let. Zaigral pa je na več kot 400 porokah

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Mara in Marija Mojca Vilar – dve močni in samostojni ženski Pogovor s hčerko – diplomirano slikarko Marijo Mojco Vilar in njeno mamo, legendarno ljudsko pevko gospo Maro, je zelo iskriv, poln posebnih spominov, harmonije in humorja. Med našim srečanjem je mama spontano zapela in Mojca se ji je v terci pridružila. Zveneli sta milo, lepo... Marsikaj jima je skupnega; bolj kot z besedami, sta s pesmijo in načinom sploh »sporočali«, kako zelo sta povezani in kako sta si podobni. Ob tem pa je vsaka zase zelo močna in povsem samostojna ženska. Še zlasti pri gospe Mari, ki je 26. januarja (le dan pred Mozartovim rojstnim dnem) praznovala 87 let, je poudarek na samostojnosti; vesela je, da lahko sama skrbi zase, da lahko pomaga drugim ljudem in tudi domačim ( Mojca pravi, da ji večkrat lika), da se vsak dan vozi s kolesom, da vodi Ljudske pevke ....Precej tega je splošno znanega, toda gospa Mara je še marsikaj.

Vizija sveta na tapiserijah  Zakaj se je iskrenemu sogovorniku z bogatim besednim zakladom in neizmernim znanjem Radovanu Rakovcu - Mahi iz Zgornjih Bitenj, življenje pri 25. letih usmerilo na svojevrsten tir? Letos bo preteklo že štirideset let od tedaj, ko je začel svojo vizijo sveta predstavljati prek tapiserij. Sam nariše predloge zanje in jih tudi stke.

Vrtomir premaga sedmeroglavega zmaja Zmaja, to strašno pošast lahko premaga le velik junak Grški junak Jazon je premagal zmaja, ki je živel v močvirju jezera ob nekdanji Emoni, kamniški junak Vrtomir pa je premagal zmaja, ki je v davnih dneh gospodaril v dolini Kamniške Bistrice.

Kakšna je vaša vozniška kondicija? S starostjo se lahko poslabšajo vid, sluh, gibljivost in naši odzivi postanejo počasnejši. Če smo vozniki, lahko vse to vpliva na našo vozniško sposobnost. To samo po sebi še ne pomeni, da že takoj postanemo slabši vozniki, smo pa svoje vozniške zmožnosti in zdravje dolžni preverjati.

Pomoč zelišč pri demenci Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 60 odstotkov demenc. Pojavi se lahko že pred 65. letom starosti (zgodnja oblika) ali po 65. letu (pozna oblika). Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Metanje mehke palice …  … so prijetna popestritev vadbe, primerni za ogrevanje kot tudi za razvijanje spretnosti in moči. Prednosti mehke palice, narejene doma, je več: narejena je iz popolnoma naravnih reciklažnih materialov, je higienska, saj jo lahko operete, za povrh pa je še mehka in prijetna ob uporabi.

Toplo in lepo tudi pod vrhnjimi oblačili V hladnih dneh nam pridejo prav tudi toplejša spodnja oblačila. Dejstvo pa je, da v ponudbi trgovcev spodnjega perila, ki bi bilo hkrati lepo in toplo, ni prav veliko.

Kako pravilno jemati zdravila? Zdravila jemljemo, ko zbolimo, da bi se čim prej pozdravili; vsak dan jih jemljemo, če imamo visok holesterol, krvni tlak ali krvni sladkor; z njimi manjšamo bolečine; obvladujemo duševne motnje; zatiramo rakaste celice itd. Sicer pa zdravila delimo na tista, ki se izdajajo samo na recept in takšna, ki jih lahko kupimo brez recepta.

Spoštljivo sporazumevanje  Komunikacija je pomembna veščina, kjer preko govora in neverbalno sporočamo kdo smo, kaj potrebujemo, kakšne so naše želje, potrebe, odločitve, mnenja. S primerno komunikacijo ustvarjamo in ohranjamo pristne medosebne odnose tudi v starosti.

Belo ali rdeče – oboje je zdravo Tvegam trditev: večina nas je zrasla z zeljem, predvsem kislim. Smo generacija, ki ji je pokojni pesnik Janez Menart postavil spomenik s pesmijo „Gospod se v fičku pelje, a trebuh melje kislo zelje...“ In bili smo zdravi.

Inkontinenca je le ena od bolezni V starosti je inkontinenca sindrom, skupna točka za starost značilnih bolezni ali stanj; sladkorne bolezni, uroloških in ginekoloških bolezni ali stanj, duševnega popuščanja, depresije, omejene gibljivosti, starostne krhkosti, debelosti in padcev, pa še nismo vsega našteli. Za pomoč pri vsakem od teh stanj so potrebne preventivne in kurativne aktivnosti. Namesto da inkontinenco posebej obravnavamo kot samostojno motnjo, naj bi jo kot spremljajočo težavo vključili v vse podporne aktivnosti, ki so povezane s težavami starosti. Tako bi bila njena stigma bistveno manjša, težave pa bolj sprejemljive.

Pust ima rad sladko ... Pustna gastronomska zapoved: nekaj mastnega mesnega, vsekakor vsaj malo kislega zelja ali repe, nato pa sladke ocvrte dobrote raznih sort in oblik. In prav z njimi imamo vsako leto veliko opraviti. Klasični krofi so preveč zapletene priprave, sledijo jim krhki flancati, ki zahtevajo spretne roke in vsekakor izkušnje pri cvrtju, potem so tu še nekoliko nagajive miške in rahlo dolgočasni in preveliki kvašeni flancati.

Redni pregledi rešujejo življenja Zaradi učinkovitega presejalnega programa za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu se Slovenija v zadnjih letih že uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka, so povedali strokovnjaku ob evropskem Tednu boja proti raku materničnega vratu.

Medicinski med celi rane Med je tradicionalno naravno zdravilo, ki ga lahko uporabljamo tudi za hitrejše celjenje ran. Seveda ne kar tistega iz kozarca, pač pa posebej pripravljen (sterilen) medicinski kostanjev med. Domžalsko podjetje Tosama je že pred desetimi leti razvilo posebne obloge z medicinskim medom, ki jih prodajajo že v 14 držav.

ZDRAVJE KRATKI

Veselimo se srečanja Vzajemnosti v Trogirju

V Ribnico, Kočevje in Kočevsko Reko

Ne izpusti nobene podrobnosti

Tudi sebi lahko to reče

Pleteno s kvačkanim

 Nežna prosojnost

Popotovanje po Kitajski Lansko poletje sem se z dvema prijateljicama odpravila za en mesec na Kitajsko. Ogledale smo si Šanghaj, Xian, Datong, Pingyao, Peking in zaključile v Hongkongu. Kitajska je varna država in za potovanje razmeroma poceni. Starejši nad 60 let imajo precej ugodnosti pri vstopninah in prevozih. Kar pa se tiče nekdaj pregovornega spoštovanja starejših, pa ga vsaj pri prevozih nismo zasledile.Kot je pogosto pri nas, se mladi zagrebejo za sedeže, da lahko v miru igrajo igrice na telefonih ...

Pomoč vnuku pri šolskem delu Vsi si želimo, da bi vnuku v šoli dobro šlo. Kadar se mu zatakne ali kadar se nam zdi, da dela ne zmore sam, bi mu pomagali. Kdaj je prav, da mu pomagamo, ko pa bi moral svoje šolsko delo opravljati samostojno?

Presunljiv spomenik in prijazna gora Ko ob svečnici že kaplja od ledenih sveč, vas vabimo v Selško dolino nad Škofjo Loko, na zadnji izlet v zimi, ki pa v prijaznem vremenu lahko prikliče tudi zgodnji občutek prihajajoče pomladi. Pravzaprav gre za dva izleta, ki sta pa povezana in ju je mogoče brez večjih naporov opraviti drugega za drugim, najprej k Plečnikovem spomeniku in za njim še na Miklavško goro.

Pohodniški kotiček

Škoda zaradi soli in peska Sneg na smreki je prijeten simbol zimske idile. Sneg na cesti pa povzroča skrbi. In stroške. Kakšna sreča, da je bila do sedaj zima mila s padavinami.Sicer je v Sloveniji zimska služba v uradni pripravljenosti med 15. novembrom in 15. marcem. Izven tega časovnega okna pa gre v akcijo vsakič, ko jo vreme zagode.

Črt Škodlar – in njegovih 85 ustvarjalnih let Črt Škodlar je mož z veliko talenti. Njegovo delo so pogosto spremljali pridevniki, kot so sijajen lutkar, virtuozni animator, odličen organizator, zanimiv filmar, odličen režiser in scenograf, avtor humorističnih in satiričnih oddaj. Delal je v lutkovnem gledališču, na televiziji, pri Triglav filmu, tudi kot svobodnjak. Da bi v svobodnem poklicu preživel, je igral celo orgle v cirkusu in počel še marsikaj, ker je pač neuklonljiv človek, ki se ne preda. Leta 2003 je prejel Ježkovo nagrado za izvirne dosežke. Osvetlili bomo le nekaj drobcev iz njegovega, s talenti obdarovanega življenja.

V znamenju ljubezni Valentin ima sicer ključ do korenin, a očitno tudi ključ do src in ljubezni, saj bo v februarju največ organiziranih pohodov po Sloveniji prav okoli 14. februarja, ko goduje sveti Valentin.

Presajamo sobne rastline Vse daljši dnevi, z več dnevne svetlobe, prebudijo tudi rastline našem domu. Rastline kar naenkrat oživijo, začnejo rasti in širiti korenine. Prihaja čas, da presadimo in osvežimo zelene lončnice.

Vlage ne sme biti ne preveč ne premalo Pred mnogo leti je bila vlaga v stanovanjih velika težava. Omet je spreminjala v prhko zmes, ki je odpadala s sten, na zidovih se je nabirala plesen. Pričakovali bi, da bomo v sodobnem bivalnem okolju lahko pozabili na vlago in se morda bolj ubadali z drugo skrajnostjo, to je presuhim zrakom. Pa vendar je plesen še pogosta prisotna v stanovanjih in kleteh. Pravzaprav srečujemo obe skrajnosti, vlažen in presuh zrak, obe sta lahko zdravju škodljivi in neprijetni.

Vsestranska in uporabna visoka greda Visoke grede priporočamo vse, ki imajo težave s hrbtenico. V mestih krasijo atrijske vrtove, večje balkone in terase. Na podeželju jih najdemo na strminah, težje dostopnih predelih, obrobah vrta. Vse več jih srečamo tudi na zelenjavnem vrtu, saj dajejo vrtu višino in olajšajo delo vsakemu vrtnarju.

Kultura

DRUŽENJE FEBRUAR

Obeta se dobro leto za upokojence Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno in s tem se bo zmanjšal tudi manko zaradi ne usklajevanja pokojnin v času krize. Generalni direktor Zpiz Marijan Papež poudarja, da je pomembno, da se bosta po dolgem času redno uskladila tudi dodatek za pomoč in postrežbo in invalidnina za telesno okvaro.

Negotovost

S prostovoljci za lepši vsakdan Čeprav zakon o prostovoljstvu tudi javnim zavodom omogoča, da razvijajo prostovoljsko delo, se tega področja lotevajo le redki. Še največ (dolgoletnih) izkušenj z njim imajo domovi starejših občanov, kjer pa običajno nimajo osebe, ki bi delovala samo na tem področju. Primer odlične prakse je Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, kjer poleg oskrbe na domu že leta zelo uspešno razvijajo tudi organizirano prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje.

PISMA BRALCEV

OD VSEPOVSOD

Peter Svetina, novi varuh človekovih pravic

Zaželeni fizioterapevti in delovni terapevti  Tako Slovenija kot sosednja Hrvaška (še) nimata sistemsko urejene oskrbe starejših ljudi, čeprav se v obeh državah prebivalstvo zelo hitro stara. Zavedanje, da je kakovostnostaranje pogojeno z dobro razvitim in široko dostopnim sistemom zdravstvenih in socialnih storitev, je botrovalo skupnemu projektu CrossCare: Integriran pristop oskrbe starejših ljudi na domu.

Starejši premalo telesno dejavni Večina raziskav o povezavah demografskih, ekonomskih in družbenih lastnosti s telesno aktivnostjo se nanaša na aktivnost oziroma neaktivnost različnih starostnih skupin. V največji meri se avtorji ukvarjajo s telesno aktivnostjo mladih, empirično dokazane ugotovitve in spoznanja o telesni aktivnosti starejših pa so redka. Kolegici dr. Renata Slabe-Erker in dr. Tjaša Bartolj sta v prispevku z uporabo podatkov SHARE iz leta 2011 razkrili vpogled v telesno (ne)aktivnost starejših v Sloveniji.

Civilni nadzor nad javnimi zavodi

Razbijmo zaroto molka! Nedavno je pri Zavodu za aplikativne študije OPRO, izšla knjiga Simone de Beauvoir Starost, ki v slovenski prostor prinaša nove, pogosto spregledane dimenzije na področjih gerontologije, sociologije staranja in socialne psihologije. Problematika staranja je od nekdaj prikrivana, staranje in starost sta tabu temi tudi v današnjem času.

Kdor živi sam, še ni nujno osamljen Čedalje več ljudi živi samih v stanovanju ali hiši. Statistika jih je imenovala eno-članska gospodinjstva, sodobna znanost je ustvarila zanje enostaven in lep strokovni izraz samovalec (angl. singleton). Najpogostejše samovalke so starejše ženske, ki jih je tudi sicer več kakor starejših moških. Starost je feminizirana in se singularizira, pravi gerontologija. Vzporedno s tem narašča tudi boleče doživljanje samote, posebno pri otrocih in starejših; osamljenost je najbolj razširjena stiska starih ljudi. Znanstveno raziskovanje zadnja leta ugotavlja, da je osamljenost prava bolezen. Njeno preprečevanje in reševanje je pogoj za kakovostno staranje.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media