Pomoč zelišč pri demenci

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | feb. '19

Materina dušica

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 60 odstotkov demenc. Pojavi se lahko že pred 65. letom starosti (zgodnja oblika) ali po 65. letu (pozna oblika). Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Med pogostejšimi oblikami demenc sta še demenca Lewyjevih telesc ter žilna demenca. Zvišan krvni tlak, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorna bolezen ter drugi dejavniki tveganja povečajo verjetnost za nastanek možganske kapi, kot posledica ene ali več možganskih kapi pa nastane žilna demenca.

S starostjo se tveganje za nastanek demence povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco en odstotek ljudi pred 65. letom starosti, kasneje pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 odstotkov ljudi. Poleg starosti so vzroki za nastanek demence še: zdravila, strupi (težke kovine in ogljikov monoksid), droge (opiati, alkohol, heroin), vnetja (encefalitis, sifilis), metabolne bolezni (bolezni ščitnice), tumorji, poškodbe glave.

Najočitnejši znak bolezni je izguba spomina. V začetni fazi je prizadet spomin za nedavne dogodke. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Pogosto je prizadeta bolnikova orientacija, najprej v času in kasneje v prostoru.

Bolezen prav tako spremlja otežena sposobnost besednega izražanja, presojanja in učenja novih vsebin, mišljenje je osiromašeno in togo. Že v začetni fazi bolezni, predvsem pa pozneje, se opisanim simptomom lahko pridružijo psihične motnje. Bolniki se osebnostno spremenijo. Z napredovanjem bolezni bolniki tudi telesno opešajo. Nič več niso sposobni opravljati osnovnih življenjskih dejavnosti in vse bolj potrebujejo pomoč drugih.

Treba je poudariti, da bolezen ne prizadene samo bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj skrbijo. Prva huda preizkušnja je sprijaznitev z boleznijo in njenimi posledicami, z napredovanjem bolezni pa je skrb za obolelega vse bolj obremenjujoča, saj postaja povsem odvisen od tuje pomoči. Za bolnika je najbolje, da čim dlje ostane v domačem okolju.

Na voljo so zdravila, ki demence sicer ne ozdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome. Zdravila so učinkovitejša v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembno.

Kaj lahko naredimo sami?

Tudi v starosti sta priporočljivi psihična in telesna dejavnost. Raziskave kažejo, da intelektualno delo v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Vsekakor velja omeniti uravnoteženo prehrano z zadostno količino vitaminov, mineralov, maščob in aminokislin. Treba se je izogibati tudi škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje.

Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da smo čim dlje aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.

Za počasnejše napredovanje in blaženje demence si lahko pomagamo tudi z uporabo zelišč. Zelišča, ki pomagajo pri krepitvi spomina, so: materina dušica, sporiš, žajbelj, borovničevi listi ter pripravki iz ginka. Zelišča, ki blagodejno vplivajo na možgane, so: rožmarin, bela omela, tavžentroža, melisa, baldrijan, smetlika. Zelišča, ki pozitivno vplivajo na srčno-žilni sistem in zmanjšujejo možnosti nastanka možganske kapi, pa so: artičoka, jetičnik, pirnica, njivska preslica, rman, kopriva, žajbelj ter sivka.

Čajna mešanica za blaženje simptomov demence:

30 odstotkov melise

20 odstotkov rožmarina

20 odstotkov materine dušice

10 odstotkov bazilike

10 odstotkov sporiša

10 odstotkov žajblja

Čajna mešanica je primerna za uživanje tako preventivno kot tudi ko je obolenje že prisotno. Priporočljivo je redno uživanje poparka čajne mešanice, in sicer do trikrat na dan, daljši čas z občasnimi prekinitvami.

 Klemen Križaj, farmacevt 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media