Igra in reže trte

Zgodbe | feb. '19

Dobre stare viže

Rodil se je pred 71 leti in na začetku svoje glasbene poti je bil znan predvsem kot ljudski godec. »Prvič sem samostojno zaigral na ohceti že pri svojih 15 letih in zame je bil tedaj to kar velik napor, saj je bilo treba igrati ves dan in vso noč pa še drugi dan,« se Jože Škoberne iz Dolnjega Leskovca pri Brestanici spominja svojih rosnih let, že povezanih z glasbo. Igral je na več kot 400 porokah.

Glasba je bila od nekdaj močno zasidrana v njihovi družini. Tudi njegov oče in kar sedem stricev je igralo na diatonično harmoniko. Na glasbeno pot je stopil, ko je bil star sedem let. Bil je v prvem razredu, ko mu je oče prinesel harmoniko, da je lahko nastopil na odru. Pri dvajsetih je že igral v triu na porokah, leta 1975 pa se je končno odločil ustanoviti ansambel. Skupina je hitro zaživela in postala prepoznavna po širni Dolenjski in spodnji Štajerski. Po nekaj letih je njegov prvi ansambel razpadel in leta 1980 so se z basistom in baritonistom Tinetom Markom, kitaristom Dragom Mutakom ter pevcema Stanko Macur in Mirkom Španom lotili resnejšega glasbenega delovanja. Kmalu so pod taktirko Borisa Kovačiča posneli svojo prvo kaseto z naslovom Kjer nekoč je veter zibal klasje, naslovna skladba pa je bila zelo odmevna tudi na Lojtrci domačih ljubljanskega radia. Ansambel je uspešno nastopal tudi na ptujskem in števerjanskem festivalu domače glasbe.