Kako pravilno jemati zdravila?

Dobro počutje | feb. '19

Zdravila jemljemo, ko zbolimo, da bi se čim prej pozdravili; vsak dan jih jemljemo, če imamo visok holesterol, krvni tlak ali krvni sladkor; z njimi manjšamo bolečine; obvladujemo duševne motnje; zatiramo rakaste celice itd. Sicer pa zdravila delimo na tista, ki se izdajajo samo na recept, in takšna, ki jih kupimo brez recepta.

Zanimivo je, da zakonodaja uvršča prehranska dopolnila (vitamine, minerale, vlaknine, probiotike, pripravke za lajšanje motenj spanja itd.) med živila, zato zanje veljajo manj stroga pravila kot za zdravila. Uporabljali naj bi jih ljudje, ki nimajo redne, kakovostne in raznovrstne prehrane ali imajo povečane potrebe po določenih snoveh, ki jih v zadostni količini težko zagotovijo s hrano. Ta dopolnila pa lahko postanejo nevarna, če jih posamezniki jedo kot bombone, skupaj z njimi pa še vsa zdravila, ki jih predpiše zdravnik.

O zdravilih in o tem, kako jih pravilno jemati, smo se pogovarjali z asist. dr. Boštjanom Martincem, mag. farm., specialistom klinične farmacije, ki vodi študijsko Lekarno Mirje v sklopu Javnega zavoda Lekarna Ljubljana. »Vsak človek lahko na isto zdravilo reagira drugače. Na to vplivajo različni dejavniki, kot so spol, starost, telesna teža, mišična masa, ledvična in jetrna funkcija itd.« Zato ne smemo jemati zdravil, ki jih zdravnik predpiše nekomu drugemu. Ob tem sogovornik še opozarja, da nobeno zdravilo ne deluje takoj. Vsako zdravilo, na primer tudi protibolečinsko, potrebuje določen čas (vsaj 15 minut), da prime, kot rečemo.

Zdravila so:

- sistemska, če z njim zdravimo celo telo. Praviloma jih zaužijemo v obliki tablet, kapsul, zrnc, praškov, sirupov ali tonikov. Takšno zdravilo preide skozi želodčno ali črevesno sluznico v kri, ki ga raznese po telesu. Nekatera od teh zdravil zdravniki vbrizgajo bolnikom tudi neposredno v krvni obtok, da hitreje in močneje delujejo.

- lokalna, če delujejo omejeno. V tem primeru jih nanesemo (namažemo, popršimo, vstavimo itd.) na omejen predel telesa (na kožo, nosno ali ustno sluznico, v oči, črevo, nožnico itd.). Nekatere zdravniki tudi z injekcijo vbrizgajo pod kožo, v mišico, sklep, očesno zrklo itd.

Oblike zdravil

»Tablete so najbolj razširjena oblika zdravil. Največkrat so okrogle oblike, lahko pa so tudi podolgovate, ovalne, trikotne itd. Nekatere imajo zareze, ki so namenjene deljenju na enake odmerke, da lahko zaužijemo le polovico ali četrtino. Lahko pa jih delimo le, da jih laže pogoltnemo, kar pomeni, da moramo kljub deljenju zaužiti celo tableto. Tiste, ki teh zarez nimajo, pa je treba pojesti cele.« Nekatere tablete lahko zdrobimo, če jih ne moremo pogoltniti v celoti, vendar nikakor ne vseh. »Tablet, ki imajo posebej prilagojeno sproščanje, nikakor ne smemo lomiti ali drobiti, saj je to lahko v določenih primerih celo usodno za bolnika,« je poudaril sogovornik.

Tablete in kapsule praviloma zaužijemo s kozarcem navadne vode. Zdravnik ali farmacevt pa vsakemu pacientu pove, ali naj to stori zjutraj na tešče, med jedjo, po zajtrku ali večkrat na dan. »Tako zaužito zdravilo gre skozi žrelo, požiralnik in po njem navzdol v želodec, dvanajstnik in naprej po tankem črevesu. Odvisno od zaužite farmacevtske oblike se v želodcu ali dvanajstniku, ki predstavlja začetni del tankega črevesa, začne razgradnja in nato prenos učinkovine s krvjo po telesu. Pri klasičnih tabletah se razgradnja začne v želodcu, medtem ko so na primer tako imenovane gastrorezistentne tablete prevlečene s posebno oblogo, ki poskrbi, da jih, ko pridejo v želodec, želodčna kislina ne razgradi in poškoduje, da torej nedotaknjene pripotujejo v dvanajstnik. Šele ko dosežejo črevo, se začne tableta razgrajevati in šele tam jo črevo lahko vsrka in začne pošiljati po telesu. Takšnih farmacevtskih oblik (gastrorezistentne tablete, kapsule itd.) ne smemo drobiti, razpolavljati ali odpirati, saj s tem tvegamo izgubo učinkovitosti zdravila,« je pojasnil sogovornik.

Več zdravil, večje tveganje

Učinkovine, ki jih vnesemo v telo, ne dosežejo samo prizadetega mesta, pač pa prodrejo tudi v zdrave organe in organske sisteme, kjer lahko izzovejo tudi enega ali več neželenih učinkov. Poleg tega lahko med sočasno zaužitimi zdravili prihaja tudi do medsebojnih interakcij. »Večje ko je število zdravil, ki jih bolniki prejemajo, večje je tveganje za pojav tako imenovanih težav, povezanih z zdravili. Le-te vključujejo: neželene učinke, kot so alergije, srbečica, nespečnost ali zaspanost, utrujenost, oteženo dihanje; pomanjkanje učinka, pojav toksičnih učinkov zaradi podvajanja učinkovin ali prekoračitve odmerkov itd.,« je poudaril asist. dr. Boštjan Martinc. 

Pri sočasnem jemanju več zdravil lahko pride do njihovega medsebojnega učinkovanja. Zato ljudem, ki jemljejo zdravila, predpisana na recept, svetujejo, da se pred jemanjem tistih, ki so v prosti prodaji, posvetujejo s farmacevtom v lekarni. »Zlasti pomembno je, da se tisti, ki kupujejo na primer odvajala, zdravila proti bolečinam, alergiji, prehladu, gripi, hemoroidom, krčnim žilam itd., temeljito posvetujejo o tem, kako bo njihovo telo reagiralo na kombinacijo različnih zdravilnih sestavin.« Pri tistih, ki jemljejo več zdravil hkrati, sta potrebni še dodatna skrb in previdnost. »V ta namen farmacevti v lekarnah izvajamo pregled uporabe zdravil. S to storitvijo želimo izboljšati sodelovanje bolnika v procesu zdravljenja, doseči večje zadovoljstvo bolnika z zdravljenjem in zmanjšanje pojavljanja težav, povezanih z zdravili,« je še poudaril.

Ko zdravnik predpiše bolniku novo zdravilo, mu mora na razumljiv način razložiti namen in učinke zdravila ter poglavitne morebitne neželene učinke. Če je treba, naj si bolnik pomembne informacije zapiše! »Ob izdaji zdravil naj se bolnik o vsem še enkrat pozanima pri lekarniškem farmacevtu, ki mu bo pojasnil še pravilen način jemanja zdravila za dosego pričakovanega učinka.« Pred začetkom jemanja zdravil naj vsakdo prebere tudi priložena navodila. »Če bolnik ni sposoben razumeti ali jemati zdravil sam (npr. otroci, hudo bolni, invalidi, starejši), naj mu skrbnik ali druga zanesljiva oseba zdravila daje v pravilnih časovnih presledkih in na pravilen način.«

Zdravila je treba običajno jemati ob istem času in v enakih časovnih obdobjih. Bolnik ne sme samovoljno spreminjati odmerkov ali prekiniti zdravljenja brez predhodnega posveta z zdravnikom. Nagla prekinitev jemanja nekaterih zdravil lahko vodi v različne škodljive posledice. To velja predvsem za psihofarmake, določena zdravila za srce itd. »Za vsako zdravilo obstajajo tudi navodila, kaj storiti, če bolnik pozabi vzeti zdravilo ali če pomotoma vzame večji odmerek ali več odmerkov.«

Pa še to. Pri večjem uživanju alkohola so učinki zdravila lahko nepredvidljivi, zato je še posebej pomembna zmernost ali še bolje abstinenca pri jemanju zdravil. Sploh pri antibiotikih ali pomirjevalih. »O vseh dvomih in vprašanjih, ki se vam porajajo v zvezi z zdravili, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom,« še enkrat predlaga.

Shranjevanje zdravil

Zdravila je treba shranjevati v skladu s priloženimi navodili. Na splošno velja, da se morajo shranjevati pri temperaturi do 25 stopinj Celzija, zaščitena pred svetlobo in vlago, stran od oken ali prostora, kjer je mogoč zunanji vpliv vremena. »Nekatera zdravila je treba shranjevati v hladilniku, vendar ne na vratih hladilnika ali tako da se dotikajo stene hladilnika. Pazimo, da ne zmrznejo, saj lahko tako visoke kot nizke temperature zdravilu povzročijo nepopravljivo škodo.«

Hranimo jih v originalni embalaži skupaj z navodili, da jih lahko še enkrat preberemo, če smo v dvomih. Pametno je tudi ločeno shranjevanje zdravil za redno in občasno uporabo. »Ko posameznik vzame neko zdravilo, na primer proti bolečinam ali kašlju, ki ga ima že kar nekaj časa, naj prej preveri rok uporabe. Če je rok potekel, naj zdravila ne uporablja,« opozori Boštjan Martinc.

Na potovanju moramo biti na shranjevanje zdravil še posebej pozorni. Zdravila hranimo v osebni prtljagi, če pa se morajo shranjevati v hladilniku, jih imamo v hladilni torbi. Zdravil oziroma prtljage z njimi nikoli ne puščamo v avtomobilu.

 Nekateri prehranski dodatki ali domača zdravila povečajo, zmanjšajo ali celo spremenijo delovanje osnovnega zdravila. Takšni sta na primer šentjanževka ali grenivka v kapsulah ali kateri koli drugi obliki. Zato je pametno, če se bolniki o jemanju prehranskih dopolnil predhodno pogovorijo z zdravnikom ali farmacevtom.

• Zdravniku in farmacevtu povejte, katera zdravila na recept jemljete. Ne pozabite mu tudi povedati, ali jemljete prehranska dopolnila in katera.
• Ko vam zdravnik prvič predpiše zdravilo, naj vam pove, kaj zdravijo. Če česa ne razumete, še enkrat vprašajte. Odgovor si lahko tudi zapišete.
• V lekarni naj vam farmacevt na embalažo napiše, kdaj in kako zdravilo uživate.
• Zdravila jemljite točno po navodilu zdravnika in farmacevta.
• Ko pridete domov, preberite navodila, delovanje in stranske učinke. Tam tudi piše, kaj storiti, če kakšen dan pozabite vzeti predpisano zdravilo ali vzamete odmerek preveč. Če niste prepričani, da navodilo razumete, se raje posvetujte s farmacevtom.
• Če se po zdravilu slabo počutite, o tem obvestite zdravnika ali farmacevta.
• Zdravilo hranite v originalnem ovoju, kjer piše, koliko časa je zdravilo uporabno.
• Ne jemljite zdravil, ki so jih zdravniki predpisali drugim bolnikom. Če so pomagala njim, še ne pomeni, da bodo tudi vam. Mogoče je celo, da vam bodo škodovala.
• Zdravila hranite v posebnem predalu, ki je varen pred otroki in osebami z demenco.
• Zdravil s pretečenim rokom ne mečemo v smeti ali straniščno školjko, ampak jih odnesemo v najbližjo lekarno, kjer je organizirano ločeno zbiranje odpadnih zdravil.

Besedilo in fotografija: Neva Železnik