Kakšna je vaša vozniška kondicija?

Dobro počutje | feb. '19

S starostjo se lahko poslabšajo vid, sluh, gibljivost in naši odzivi postanejo počasnejši. Če smo vozniki, lahko vse to vpliva na našo vozniško sposobnost. To samo po sebi še ne pomeni, da že takoj postanemo slabši vozniki, saj marsikatero pomanjkljivost lahko odtehtajo izkušnje, ki smo si jih nabrali, in morda tudi preudarnejša vožnja. Kljub vsemu pa smo svoje vozniške zmožnosti in zdravje dolžni preverjati.

Tako zakon o voznikih iz leta 2017 določa, da je vozniško dovoljenje za vožnjo osebnih vozil (kategorija B) veljavno največ deset (razen za mlade voznike), od starosti 70 let naprej pa samo še pet let, lahko pa tudi manj, če tako zahteva zdravstveno stanje voznika. Ko voznik dopolni 70 let, lahko veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša le, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo. Dobi ga pri pooblaščenem zdravniku (specialistu medicine dela, prometa in športa). Ta ga lahko po potrebi prej na pregled pošlje še k drugemu zdravniku specialistu. Cena pregleda je odvisna od predlaganih preiskav (EKG, laboratorijske preiskave, psiholog, okulist), vendar v povprečju ne presega 150 evrov, ocenjuje prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., predstojnik Centra za medicino dela. Po 80. letu morajo vozniki tudi na preizkus vožnje v enega izmed centrov varne vožnje, in sicer kjer koli v Sloveniji.

Ali smo dovolj samokritični?

Marjan Bilban ugotavlja, da je za starejše ljudi vožnja pomembno sredstvo za vzdrževanje svobode in neodvisnosti. »Brez lastnega prevoza je kakovost njihovega življenja prav gotovo manjša. Vozniško dovoljenje je tako v vsakem pogledu visoko cenjen dokument, pogosto povezan z večjim samospoštovanjem.«

Kot pravi, je pravico posameznika, da vozi motorno vozilo, treba zaščititi, vendar le, če je v resnici sposoben voziti. Tako telesne kot umske sposobnosti namreč s staranjem žal neizogibno oslabijo, ugotavlja strokovnjak, ob tem pa je delež starejših voznikov vse večji. Na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa smo našli podatek, da je v Sloveniji že zdaj več kot 219.000 imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 64 let. To pomeni 16 odstotkov vseh, ki imajo vozniško dovoljenje.

Prof. dr. Bilban pa ugotavlja, da se le majhen delež starejših zave, kdaj vozila ne obvladuje več, in se s tem sprijazni. »Težko si priznava, da prej občuti utrujenost, da slabše vidi in sliši, da so njegove reakcije počasnejše, včasih celo negotove.« Kot pravi, pa starostne spremembe, katerih vpliv na psihofizične sposobnosti opazujemo že v srednjem življenjskem obdobju, običajno začnejo pomembneje krniti vozniške sposobnosti šele okrog 65. leta starosti. A seveda ne pri vseh enako hitro. Značilne motnje, povezane s starostjo, so:

- krajši reakcijski čas,

- slabšanje vida,

- težave pri presoji razdalj in hitrosti,

- hitrejša utrujenost,

- težave z deljeno pozornostjo med različnimi nalogami,

- težave pri zaznavanju in analiziranju prometnih razmer,

- drugi splošni učinki staranja.

Že vozniki med 55. in 65. letom naj bi, sodeč po raziskavah, imeli več prometnih nezgod (ne sicer po absolutni številki, ampak glede na delež, ki ga imajo v prometu) kot najbolj izpostavljeni vozniki srednje starosti, vozniki nad 65. letom pa več kot katera koli starostna skupina, navaja strokovnjak. V praksi se zdravniki pri oceni vozniške sposobnosti naslanjajo na spoznanje, da so do 70. leta sposobni upravljati vozilo skorajda vsi, od 70. do 75. leta večina, nad 75. letom le še nekateri. Nad 80. letom jih praviloma večina vozila ni več sposobna upravljati, a seveda so tudi izjeme. Zato je treba vozniško sposobnost ocenjevati individualno in celovito, kar ni lahka naloga, poudarja strokovnjak.

Ne pešajo le oči

S starostjo se tako poveča verjetnost za motnje presoje, gibanja in zaznavanja (vid, sluh). »Ostrina vida 60-letnika je le še 74 odstotkov in 80-letnika celo le 47 odstotkov ostrine zdravega mladeniča,« navaja prof. dr. Bilban. Oži se vidno polje, zmanjša in upočasni se zaznava prostora in premikajočih se predmetov, sposobnost razlikovanja barv, slabši je nočni vid in poveča se občutljivost za zaslepitev. Večji del vzrokov za upočasnitev delovanja v starosti pa izhaja iz posledice staranja živčevja, torej ne zaradi upada ostrine čutil, še opozarja strokovnjak. Tudi zato se na primer zmanjšajo mišična moč, koordinacija in odzivni čas.

Poleg tega se lahko pojavijo različne bolezni, ki posredno ali neposredno prav tako vplivajo na vožnjo. Sodobna medicina pa nam omogoča, da kljub marsikateri tegobi vendarle ostanemo vozniki. Strokovnjak ugotavlja, da so vzrok ugotovljene nezmožnosti za vožnjo pri ocenjevanju vozniške sposobnosti največkrat bolezni srca in ožilja, sledijo bolezni s področja nevropsihiatrije in psihologije in šele nato očesne bolezni. V zelo majhnem deležu pa presnovne in druge bolezni. Na sposobnost vožnje lahko prav tako vplivajo zdravila ter njihovi medsebojni in neželeni učinki, ki so pri starejših pogostejši.

Sicer pa so značilne napake starejših voznikov nenadno in sunkovito menjavanje prometnih pasov, nenadno in sunkovito zaviranje in pospeševanje, neuporaba smernih kazalcev in neizklapljanje le-teh, težave pri vožnji naravnost, sekanje ovinkov, izgubljanje na poti, težave pri orientaciji, spregledovanje znakov, drobni trki med parkiranjem.

Osvežite znanje

Kot še pove Marjan Bilban, starejši vozniki svoje pomanjkljivosti in »načete« vozniške sposobnosti do neke mere lahko uspešno nadomestijo. Ob slabšem vidu in počasnejši predelavi informacij so smiselne taktične prilagoditve, kot sta boljši nadzor hitrosti in večja varnostna razdalja. »Znano je, da starejši na splošno vozijo previdnejše (večja previdnost je splošna vedenjska lastnost, pogosto povezana s staranjem).«

Prilagoditve pa so lahko tudi strateške, kar pomeni izogibanje napornim situacijam v prometu – nočnim vožnjam, avtocestam, prometnim konicam, slabemu vremenu. Zaradi večje utrudljivosti pa naj bodo vožnje tudi krajše. Pomembno je tudi natančno načrtovanje poti, da se vozimo po cestah, ki jih poznamo, da vozimo spočiti, upoštevamo varnostno razdaljo in odstranimo vse moteče dejavnike iz avta. Posebno pozorni moramo biti pri obračanju, menjavanju pasov, prehitevanju in zavijanju v križišču v levo, pri čemer imajo starejši lahko nekaj več težav. Vse to pa seveda ne pomeni, da se moramo vožnji izogibati, saj tudi slabša vozniška kondicija prispeva k manj varni vožnji.

Če smo v dvomih, imamo nekaj možnosti, da vozniške sposobnosti preverimo in izboljšamo. Eno od njih na svojih preventivnih dogodkih in usposabljanjih omogoča projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, ki ga že od leta 2015 v obliki enodnevnih preventivnih dogodkov izvaja po vsej Sloveniji prav z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni. Na njih lahko udeleženci osvežijo znanja pravil cestnega prometa, varne vožnje po avtocesti in hitri cesti, temeljnih postopkov oživljanja, dobijo nasvet glede zdravstvenih meril za vožnjo in svetovalno vožnjo z ocenjevalcem na vozniškem izpitu. V letu 2019 je predvidenih 35 delavnic Sožitje (februarja bodo na primer v Kamniku, Domžalah, Rogoznici in Radovljici). Udeležba je brezplačna. Urnik najdete na spletni strani agencije za varnost v prometu: https://www.avp-rs.si/events.

Znanje lahko preverite tudi v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, kjer inštruktor varne vožnje na tečaju preveri, svetuje, nadgradi in po potrebi popravi vaše vozne navade. Nevarno namreč postane, če se pešanja sposobnosti za vožnjo niti ne zavedamo ali pa če jih slutimo, a jih v strahu pred izgubo vozniškega dovoljenja zanikamo. Tako namreč spravljamo v nevarnost sebe in tudi druge udeležence v prometu.

Kako je s pregledi vida?

- Osebe, ki imajo dioptrijo do +/-2 in nimajo drugih težav z vidom (ali drugih zdravstvenih težav), dobijo zdravniško spričevalo brez omejitve veljavnosti. Sami pa morajo poskrbeti za redne kontrole vida pri oftalmologu in uporabo predpisanih pripomočkov za vid.

- Ob dioptriji večji kot +/-2 in manjši kot +/-5 in če ni drugih težav z vidom je za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja potreben le pregled pri specialistu medicine dela, prometa in športa na vsakih pet (ali deset let, če se vid ne poslabšuje).

- Pri večjih dioptrijah ali pri drugih težavah z vidom mora zmožnosti za vožnjo ugotoviti specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi usmerjenega izvida oftalmologa. Ta tudi določi rok naslednjega zdravstvenega pregleda.

Zdravniško spričevalo po 70. letu

Po dopolnjenem 70. letu starosti potrebujete za podaljšanje vozniškega dovoljenja zdravniško spričevalo, kar pomeni, da morate k zdravniku, pooblaščenemu za njegovo izdajanje. Ta vas bo pregledal, pogledal vse izvide iz kartoteke, prinesene od osebnega zdravnika, in vas po potrebi poslal še na dodatni pregled k specialistu. Opraviti boste morali: 

- pregled vida oziroma testiranje vidnih funkcij z ergooftalmološkimi aparati (R22, Rodatest: ostrina vida, forija, fuzija, globinski vid, barvni vid in kontrastni vid) ali pri specialistu oftalmologu;

- elektrokardiogram (za ugotavljanje srčne funkcije);

- preiskave krvi (ugotavljanje vrednosti krvnega sladkorja …);

- pregled pri psihologu (po 70. letu) in

- preizkus vožnje (po 80. letu).

Urša Blejc