Kultura

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | feb. '19

Pripravlja: Neva Brun

Obletnica/Vodnikovo leto

Ob 200. obletnici smrti pesnika Valentina Vodnika bo v letošnjem letu veliko dogodkov, posvečenih temu jezikoslovcu, pesniku, učitelju, časnikarju in duhovniku. Največ seveda na Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Vodnika spoštujemo tudi zato, ker je uspel prepričati Francoze, da je slovenščina postala uradni učni jezik v enotni osnovni šoli in gimnaziji, v zadnjem letniku tudi učni predmet. Napisal je prvi slovenski učbenik za poučevanje tujega jezika (francoščine), prvo slovnico v slovenščini, se podpisal pod eno prvih slovenskih pesniških zbirk, napisal prvo slovensko kuharico in priročnik za babice. Leta 1797 je začel izdajati prvi slovenski časopis Lublanske novice. Čeprav so ga po odhodu Francozov izključili iz javnega življenja, je prvi pesnik, ki je dobil svoj spomenik, in vreden je našega spomina.

Gledališče/Ivanov na odru ljubljanske Drame

Foto: Peter Uhan

Neverjetno je, kako je ruski dramatik Anton Pavlovič Čehov s svojo dramo Ivanov aktualen v današnjem času. Morda zato, ker je na osrednjega junaka drame gledal tudi kot zdravnik. »Diagnozo«, ki mu jo je postavil, je presenetljivo blizu današnjim stiskam: izgorelost, malodušje, naveličanost in zdolgočasenost nekoč sijajnega izobraženca in karizmatičnega idealista. Pestijo ga še materialne težave, depresija in slaba vest zaradi bolne žene, ki je ne ljubi več, slaba vest zaradi nove ljubezenske zveze. Sam sebi je najostrejši kritik, analizira se in skuša ugotoviti, zakaj je prišel na rob duševnega zdravja. Zato Ivanov spada med izjemne like svetovne dramatike. Ponuja možnost za preizpraševanje naših stališč, tudi o tem, ali je ženska največje zlo ali pa je ljubezen edina rešitev. Nastopajo: Uroš Fürst, Polona Juh, Gregor Baković, Igor Samobor, Maruša Majer in številni drugi. Režiser je Aleksandar Popovski.

Evropski prestolnici kulture

Imenitni naslov pripada bolgarskemu mestu Plovdiv, v katerem bo potekalo 300 projektov, ki bodo odkrivali zgodovino tega mesta, države, priključili se mu bodo še dogodki v prestolnici Sofiji, Varni in Velikem Tarnovem. Bolgari so si za zbir dogodkov izbrali geslo Skupaj. Evropska prestolnica kulture je tudi italijansko mesto Matera. Med 27. načrtovanimi dogodki, ki jih zaznamuje slogan Odprta prihodnost, izstopata opera Cavalleria Rusticana, ki jo bodo prvič uprizorili na prostem, in razstava Poezija praštevil o osrednji vlogi matematike pri delu umetnikov skozi različna obdobja.

fotka: Plovdiv

Razstava/Prva slovenska poštna znamka

Pred 100 leti so prišle v promet prve čisto prave slovenske poštne znamke, znameniti verigarji. Verigar je serija znamk, ki so se pojavile kmalu po razpadu Avstro-Ogrske. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc. V Dolenjskem muzeju so pripravili razstavo del Ivana Vavpotiča in predavanje o njegovih znamkah, ki spadajo v našo kulturno dediščino in imajo tudi veliko vrednost. 

Razstava/V spomin na avtorja Kekca

Ob 135. obletnici rojstva pisatelja Josipa Vandota si lahko v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori ogledate razstavo ilustracij in slik Ivana Erbežnika, ki jih je ustvaril za prvega Vandotovega Kekca in so bile objavljene v knjigi Kekec nad samotnim breznom. Slikar je poučeval risanje na blejski osnovni šoli in sta se s pisateljem, rojenim v Kranjski Gori, osebno poznala. Originale je za razstavo posredoval njegov vnuk Modest Erbežnik. Posebej zanimivo bo videti fotografijo kipca Kekec, ki ga prejema ameriški ustvarjalec animiranih filmov Walt Disney. Ta se je menda pri Vandotu zanimal za odkup avtorskih pravic, da bi posnel Kekca, vendar do dogovora ni prišlo, so pa lik Kekca sprejeli kot maskoto za najvišjo nagrado in je veljal kot oskar za mladinski film. Razstavili bodo Vandotove knjige, med njimi tudi knjigo Kekec and Pehta, ki jo je v angleščino prevedla Mimi Marinšek Čadež, izdalo pa Turistično in kulturno društvo Naše gore list pod vodstvom Dušice Kunaver.

Glasba/Glasbena komedija

Avtorska skupina, ki je ustvarila uspešnico Slovenska muska od A do Ž, Lado Bizovičar, Jure Karas in Gašper Konec/Jure Godler je ustvarila novo delo Predstava za vsako priložnost, ki diši po uspehu, saj že polni dvorano ljubljanskega SiTi Teatra BTC. Lado v svoji novi predstavi pove vse, kar ve, pa tudi česar ne ve, o veselju, sreči, ljubljanskih ženinih, modernih otroških imenih, fankliščinah, seksu po tridesetem letu in nasilnih cvetličarjih. Ob živi glasbeni spremljavi poskuša odgovoriti na težka vprašanja, kot so: kaj je najslabše darilo na svetu, kaj imajo čaplje z vzgojo otrok ter koliko kitic ima pesem Kol'k'r kapljic. Če ob obisku predstave praznujete rojstni dan, vam bo tudi kakšno zapel, kot se za praznik spodobi.

Glasba/Muzikal Baal

Trend uprizarjanja te zvrsti se pri nas nadaljuje. Po motivih Bertolta Brechta in njegovega Baala ga pripravljajo v Slovenskem mladinskem gledališču. Režiser Vito Taufer je izbral Andreja Rozmana - Rozo, ki je Brechtovo zgodbo prestavil v sodobni čas in domači prostor, zato so malo bolj poudarjene nacionalne teme. Roza je dialoge napisal v verzih, nastal je nekoliko tragičen, nekoliko pa tudi cinično-zabaven muzikal. Glasbo je napisal Robert Pešut - Magnifico, v živo jo bo izvajal Vlatko Atanasovski trio.

Film/Hladna vojna v Kinodvoru

Februarsko Filmsko srečanje ob kavi bo v znamenju glasbe iz povojnega časa. Poljski film Hladna vojna (režiser Paweł Pawlikowski) opisuje romanco med izobraženim glasbenikom in mlado temperamentno pevko, ki ju iz Poljske pelje v vzhodni Berlin, Jugoslavijo in pariške džezovske klube petdesetih let … Na ogled bo 20. februarja ob 10. in 15. uri. Gost Ingrid Kovač Brus po dopoldanski projekciji filma bo glasbenik, skladatelj in multiinstrumentalist Milko Lazar. Pogovor bo objavljen na spletni strani: www.kinodvor.org/filmska-srecanja-ob-kavi.

NA KNJIŽNI POLICI

Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe 2019

Zbirka Mohorjeve družbe v slovenske domove prihaja že več kot 160 let in v njej vsak družinski član najde knjigo zase. Nepogrešljiv je seveda Mohorjev koledar, ki v letu 2019 poleg koledarskih podatkov prinaša prispevke 42 avtorjev z različnih področij.

V sklopu Slovenskih večernic je letos avtobiografska pripoved Jožice Janežič: Na obalah spomina. Avtorica je pisateljica, vzgojiteljica in modna ustvarjalka, po rodu s Primorskega, ki že desetletja živi v ZDA.

S prebiranjem knjige Od klinopisa do Teodore avtorja Aleša Mavra spoznavamo srednjeveško zgodovino z bolj zanimivih zornih kotov, kot smo je vajeni iz zgodovinskih knjig. Med drugim veliko izvemo tudi o zgodnjem krščanstvu in antiki na slovenskih tleh.

V knjigi Gora ni nora je France Malešič zbral planinske izreke in misli gornikov različnih generacij ter nekaterih pesnikov in pisateljev. Zbirko dopolnjujejo črno-bele fotografije Franceta Steleta iz planinskega sveta.

Otroci bodo veseli iskrivih ugank, zbranih v knjigi Iskrica v glavi – rešitev na dlani. France Belčič in Erika Omerzel Vujić sta z različnih področij zbrala kar 60 takih, ki spodbujajo domišljijo, druženje in ustvarjalnost.

 Celjska Mohorjeva družba, 68 evrov za komplet, prednaročniška cena, ki velja do konca februarja: 48 evrov.

Neva Brun


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media