Obeta se dobro leto za upokojence

feb. '19

Generalni direktor Zpiz Marijan Papež. (Foto: J. D.)

Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno in tako se bo zmanjšal tudi manko zaradi neusklajevanja pokojnin v času krize. Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poudarja, da je pomembno, da se bosta po dolgem času redno uskladila tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina za telesno okvaro. Pokojninska blagajna je v dobri kondiciji, zato se delež, ki ga mora za pokojnine prispevati država, zmanjšuje. Lani so prispevki zaposlenih predstavljali že 78,7 odstotka dohodkov.

Za nami je leto gospodarske rasti in zaposlovanja. Kako je to vplivalo na pokojninsko blagajno?

Zelo pozitivno, saj se že peto leto povečuje delež dohodkov iz prispevkov zaposlenih, lani so znašali že 78,7 odstotka vseh dohodkov, kar predstavlja najvišji delež od leta 1996, ko se je prispevna stopnja dvakrat znižala. Ta delež je bil najnižji leta 2013, in sicer dobrih 66 odstotkov. V primerjavi z letom 2017 so se prispevki povišali za več kot 7 odstotkov, kar kaže, da je za nami res odlično leto. Zaradi tega so bili potrebni nižji dohodki iz proračuna, skupaj sta dodatna in tekoča obveznost znašali približno milijardo evrov.

Kolikšno je novo razmerje upokojenec : delavec?

Imamo približno 619.000 upokojencev in 950.000 zavarovancev, ki vplačujejo prispevke, kar pomeni, da pride na enega upokojenca 1,53 zaposlenega. To razmerje je bilo najnižje leta 2013, in sicer 1 : 1,38.

Ali se zdaj, ko se upokojuje številčna baby boom generacija, število upokojencev močno povečuje?

Res je, da se je lani dotok zahtevkov za starostno upokojitev v primerjavi s predlani povečal za dobrih 13 odstotkov, kar pomeni približno 15.500, toda glede na to, da se upokojuje številčna baby boom generacija, je to manj, kot je bilo predvideno. To je odraz dobre gospodarske situacije, saj ljudje ostajajo še naprej zaposleni, ker gospodarstvo in javni sektor potrebujeta delavce, potem ni več Zujfa, ki bi nalagal, da se morajo ljudje upokojiti, marsikatere pa pritegneta tudi izplačilo 20 odstotkov pokojnine, če so še naprej zaposleni, in ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe po izpolnitvi pogojev 60 let starosti in 40 let delovne dobe brez dokupa. Število prejemnikov 20-odstotne pokojnine raste, lani decembra je takšno pokojnino prejemalo približno 8.500 ljudi. Prejemanje 20-odstotne pokojnine ob zaposlitvi za poln delovni čas je časovno neomejeno, zanjo pa se lahko odločijo tudi tisti, ki so se že upokojili in če vstopijo v zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas.

Ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, ko je po izpolnitvi pogojev za upokojitev nekdo še naprej zaposlen za poln delovni čas, pa je vezano na največ tri zaporedna leta, kar lahko prinese do 12 odstotkov. Na primer pri moškem, ki ima za 40 let pokojninske dobe odmero pokojnine 57,25 odstotka, teh 12 odstotkov pomeni več kot 20-odstotno povečanje pokojnine. To ljudje precej upoštevajo, saj že trije meseci podaljšanja zaposlitve prinesejo za odstotek višjo pokojnino.

Torej pokojninska reforma deluje.

Deluje. Pogoji za upokojevanje so se z Zpiz-2 zelo spremenili, med drugim ni več dodane dobe za čas študija in vojaščine in znižanja starostne meje zaradi otrok, in tistim, ki so študirali, je to avtomatično podaljšalo zaposlitev.

Lani so bile prvič po osmih letih pokojnine deležne redne in izredne uskladitve. Redna in izredna uskladitev pokojnin sta napovedani tudi za letos, za koliko naj bi se uskladile?

Predvidoma 15. februarja bodo dokončno znani podatki o rasti plač v lanskem letu in od tega je odvisna tudi redna uskladitev pokojnin, predvidoma bo znašala 2,8 odstotka, pri februarski pokojnini pa bo tudi poračun za januar. Konec leta, najkasneje decembra, pa bo izvedena še izredna uskladitev, ki je določena v zakonu o izvrševanju proračuna in je vezana na gospodarsko rast v letu 2018, ki pa bo znana septembra, in na podlagi tega bo odvisna višina izredne uskladitve. Če bo rast BDP-ja 4-odstotna ali več, bo 1,5-odstotna uskladitev, drugače pa odstotna. Upam, da bo rast več kot 4-odstotna. Izredna uskladitev je vezana na rast BDP-ja, ki mora biti več kot 3-odstotna.

Bo to popravilo zaostanek neusklajevanja pokojnin za nazaj?

Vsekakor. Že lanska izredna uskladitev pomeni zmanjševanje manka 8,4-odstotne neuskladitve v času krize, ko se od leta 2010 pokojnine niso usklajevale po sistemskem zakonu. Z lansko izredno uskladitvijo smo prišli na 7,2 odstotka, odvisno od tega, koliko bo letos izredne uskladitve, bomo verjetno prišli na zmanjšanje manka na 6,1 ali 5,6 odstotka.

Ko se pokojnine niso sistemsko usklajevale, mnogi nismo verjeli, da bo kdaj prišlo do izredne uskladitve pokojnin, pa je, zato moramo na to gledati pozitivno.

Konec leta 2017 so se zvišale najnižje pokojnine za polno delovno dobo na 500 evrov, s tem se je povprečna pokojnina nekoliko dvignila. Kolikšno pokojnino prejema največ upokojencev?

Največ starostnih upokojencev, teh je več kot 100.000, prejema med 500 in 600 evri pokojnine. Zagotovljeno pokojnino 500 evrov je pridobilo več kot 50.000 upokojencev. Zdaj znaša zagotovljena pokojnina za »polno« pokojninsko dobo brez dokupa 516 evrov, zato za ženske, ki se zdaj upokojujejo, ne pride več v poštev, ker imajo ugodnejši odmerni odstotek. Njihova pokojnina za 40 let pokojninske dobe brez dokupa, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, znaša 533 evrov, še vedno pa pride v poštev za moške, ker bi sicer imeli 480 evrov pokojnine.

Kolikšna je povprečna starostna pokojnina za polno delovno dobo?

Za 40 let pokojninske dobe in več znaša povprečna starostna pokojnina dobrih 830 evrov. Za vse pokojnine, kamor so vključene tudi sorazmerne in delne pokojnine, je povprečje okrog 640 evrov, brez sorazmernih in delnih pa približno 700 evrov. Pravilno je, da pogledamo podatke brez sorazmernih in delnih pokojnin, ker ima nekdo, ki je delno delal, nižjo pokojnino, potem nekdo, ki je imel v tujini še en dohodek in ima tukaj na primer 300 evrov pokojnine, v tujini pa še 1000 evrov, zato le delni podatek ne kaže prave slike. Sorazmernih pokojnin je približno 15 odstotkov. Brez sorazmernih in delnih pokojnin je največ pokojnin med 500 in 600 evri. Druga največja skupina starostnih pokojnin je med 600 in 700 evri, teh je dobrih 61.000.

Zakaj so nekatere pokojnine tako nizke?

Zaradi nizkih plač oziroma zavarovalnih osnov. Nekdo, ki je imel vseskozi minimalno plačo, bi imel za 40 let dela po dejanski osnovi okrog 360 evrov pokojnine, dobi pa 516 evrov. Nadomestna stopnja je več kot 80 odstotkov. Problem je v nizkih plačah oziroma nizkih osnovah, po katerih se plačujejo prispevki. Predvsem odmera od najnižje pokojninske osnove je velika solidarnost v našem sistemu.

Ali prejemajo novi upokojenci višje pokojnine?

V bistvu nižje, ampak moramo se zavedati, da se je po sprejetju novega pokojninskega zakona, ki ne priznava dodane dobe, upokojevalo več tistih, zaposlenih na nižje vrednotenih delovnih mestih, ker so imeli več pokojninske dobe. Zdaj pričakujemo, da se bodo več upokojevali tudi tisti, ki so študirali in bodo zdaj izpolnili pogoje, njihove pokojnine bodo v povprečju višje. Upoštevati moramo tudi, da je izračun pokojnine prešel iz 18-letnega povprečja v 24-letno in da so tu vključene tudi predčasne pokojnine, kjer jih znižujejo odbitki, ki so trajni. Pred letom 2000 ni bilo trajnih odbitkov. Če se recimo upokoji moški pri 63 letih in nima 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu pokojnina zniža za vsak mesec manjkajoče starosti do 65. leta za 0,3 odstotka, v dveh letih to pomeni 7,2 odstotka trajnega odbitka, če pa se upokoji pri 60 letih, pa celo 18 odstotkov. Zato je pomembno, da tisti, ki izpolni pogoje za predčasno upokojitev, še naprej dela, saj mu vsak dodatni mesec pomeni manjši odbitek.

Že nekaj časa pošiljate prihodnjim upokojencem informativne izračune. Ali se je tudi na ta račun čas do izdaje odločbe skrajšal?

To je pozitivna zadeva, čeprav je pri 58 letih morda to prehitro, ker bo veliko teh, ki so študirali in se zaposlili pri 25 letih, imelo pogoje za upokojitev pri 65. letu starosti. Z informativnim izračunom je zavarovanec že prej seznanjen, kolikšna pokojnina je predvidena in kdaj izpolni pogoje, poleg tega je tudi obveščen, da lahko po izpolnitvi pogojev uveljavi izplačilo 20 odstotkov pokojnine. Pomembno je tudi, da lahko uredimo podatke za nazaj, tako ob upokojitvi ni presenečenj, kot so bila včasih, to pa vpliva tudi na hitrejšo izdajo odločbe.

Največ pritožb imate verjetno s področja invalidskega zavarovanja ...

To je normalno. Ko je nekdo v postopku za oceno delazmožnosti ali dodatek za pomoč in postrežbo, se lahko, če ni odločeno po njegovih željah, pritoži, potem o zadevi odloča izvedenski organ druge stopnje, nato sledi še možnost tožbe na sodišču.

Vsekakor pa mora tako na področju invalidskega kot tudi zdravstvenega zavarovanja priti do določenih sprememb, najprej seveda zakonskih, da bodo postopki lahko vodeni racionalnejše, in sicer tako za ocenjevanje začasne kot trajne nezmožnosti za delo. Več let je že v razpravi, da bi bilo to najbolje urediti v okviru enotnega izvedenskega organa na nivoju države, tako bi bil lažje urejen tudi status zdravnikov izvedencev, ki jih oba zavoda težko pridobita.

Na področju invalidskega zavarovanja se zakonodaja ni spremenila že od leta 2000. Predvideno je bilo, da se bodo po sprejetju Zpiz-2 takoj začele dejavnosti za spremembo invalidskega zavarovanja, na žalost do tega še ni prišlo, čeprav so spremembe nujne.

Po dolgem času naj bi bila končno izvedena uskladitev dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro. Koliko je teh prejemnikov?

To je zelo pozitivno, invalidnine se bodo uskladile prvič po osmih letih, saj Zpiz-2 ni predvidel usklajevanja invalidnin za telesno okvaro, ker naj bi bilo to urejeno v drugem zakonu, letošnji zakon o izvrševanju proračuna pa je prinesel redno uskladitev dodatka za pomoč in postrežbo in invalidnin za telesno okvaro, in to za toliko, za kolikor se bodo redno uskladile pokojnine, kar je ugodnejše od usklajevanja transferjev. Uskladitev bo izvedena februarja za predvidoma 2,8 odstotka s poračunom od 1. januarja.

Število prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo se vsako leto povečuje, saj se povečuje število upokojencev, veča pa se tudi starostna doba. Konec leta 2018 je ta dodatek prejemalo skoraj 34.000 ljudi. V enem letu se je število prejemnikov povečalo za skoraj 3 odstotke. Uživalcev invalidnine za telesno okvaro je približno 43.000, njihovo število pa se znižuje, ker ne pridobijo invalidnine, če je vzrok nastanka telesne okvare poškodba zunaj dela ali bolezen.

Ali je nova vlada že začela pogovore o novi pokojninski reformi?

O reformi ne, pripravlja pa spremembo Zpiz-2, in sicer naj bi se dvignil odmerni odstotek za odmero pokojnine tako za moške kot ženske in se po prehodnem obdobju izenačil. Pomembno je, da bi to začelo veljati 1. januarja 2020 in da se ženskam ohrani sedanji odmerni odstotek, ki je za 40 let pokojninske dobe 63,5 odstotka, ker bi se sicer, če ne bi bilo spremembe, moral znižati na 61,5 odstotka. To bo prineslo višje pokojnine za oba spola. Menim, da je Zdus pripravil dober predlog, ki ga je poslal na ministrstvo za delo in vlado, saj odmerni odstotek ne vpliva le na višino starostne pokojnine, ampak tudi na višino invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter na višino nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Spet se pojavlja predlog, da bi ljudje lahko delali še po upokojitvi in hkrati prejemali polno pokojnino. Kako komentirate predlagani dvojni status?

Predvidena je drugačna ureditev dvojnega statusa, ki je zdaj urejen predvsem z izplačilom 20 odstotkov pokojnine in z možnostjo delne upokojitve. V danih razmerah menim, da je to dobro urejeno, saj velja za vse, ki izpolnijo pogoje za predčasno in starostno upokojitev, enako – tako za tiste, ki še naprej ostajajo v zavarovanju za poln delovni čas, kot tudi za tiste, ki se reaktivirajo. Ko se ljudje kasneje odločijo za polno upokojitev, pa je višina pokojnine ponovno preračunana. V tem času dobivajo 20 odstotkov pokojnine, poleg tega pa še ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe. Takojšni prehod z 20 odstotkov na celotno pokojnino je po moji oceni neustrezen, in bi veljalo vpeljati postopnost. Če pa bi prišlo do povišanja 20 odstotkov oziroma uvedbe takojšnjega izplačila celotne pokojnine, bi morali vpeljati kar nekaj varovalk (na primer prenehanje delovnega razmerja in potem reaktivacijo). Pri tem bi bilo verjetno treba razmišljati tudi o spremembi delovnopravne in zdravstvene zakonodaje, ker najbrž ni sprejemljivo, da bi nekoga, ko bi izpolnil pogoje za upokojitev, potem zaposlili za nedoločen čas ali pa da bi med bolniškim dopustom, daljšim od 30 dni, prejemal nadomestilo in pokojnino. To vsekakor ne gre skupaj. Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarjajo, da se problemi z bolniškim dopustom pojavljajo že zdaj, ko je nekdo na daljšem bolniškem dopustu in prejema še 20 odstotkov pokojnine. Največjo težnjo po celotni pokojnini imajo obrtniki, tu pa je treba poudariti, da bo večina le-teh v bistveno slabši situaciji, kot so zdaj, ko so lahko zavarovani za 10 ur tedensko in prejemajo 75 odstotkov pokojnine.

Če bi bilo mogoče prejemati celotno pokojnino ob nadaljnji zaposlitvi, pa vsekakor ne bi smela biti pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ampak od dejanske, ker je ta socialni korektiv namenjen zagotavljanju socialne varnosti. Sprememba ureditve dvojnega statusa je zahtevna in bi bila za celovito ureditev potrebna sprememba ne le pokojninske, ampak tudi zdravstvene, delovnopravne in davčne zakonodaje. Upokojenci zdaj za pokojnine do 1.095 evrov na mesec ne plačajo akontacije dohodnine, če pa bodo prejemali še plačo, bodo morali plačati tudi dohodnino od pokojnine. Gre za zelo občutljivo tematiko, zato je treba pred sprejetjem sprememb dobro proučiti vse dejavnike, ki lahko vplivajo na takšno ali drugačno rešitev.

Kaj pa je z novo pokojninsko reformo?

Glede nove reforme bi bilo treba nadaljevati pogovore in razmisliti o spremembah, ki so bile že nakazane v beli knjigi, saj so socialni partnerji že sprejeli okvirni dogovor. Škoda bi bilo vse to prepustiti naslednji vladi, ker je ravno zdaj, ko je gospodarska rast, čas, da se o tem razpravlja s treznejšo glavo kot pa v času krize, ko se sprejemajo tudi hitre in ne dovolj premišljene odločitve. Dobro bi bilo, da bi prišlo do sprejetja sprememb z veljavnostjo po letu 2022 in daljšimi prehodnimi obdobji. Če bi ljudje vedeli, kakšne spremembe bodo začele veljati čez dve ali tri leta, bi se nanje lahko pripravili, kar pri sprejetju Zpiz-1 in Zpiz-2 ni bilo mogoče, ker sta bila sprejeta dva tedna pred uveljavitvijo.

Kakšno bo letošnje leto za upokojence?

Rad bi še enkrat poudaril, da bo to dobro leto, saj sta predvideni dve uskladitvi pokojnin – tako redna kot tudi izredna, uskladila se bosta tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina za telesno okvaro, višji pa bo tudi letni dodatek.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media