Zaželeni fizioterapevti in delovni terapevti
Tako Slovenija kot sosednja Hrvaška (še) nimata sistemsko urejene oskrbe starejših ljudi, čeprav se v obeh državah prebivalstvo zelo hitro stara. Zavedanje, da je kakovostno staranje pogojeno z dobro razvitim in široko dostopnim sistemom zdravstvenih in socialnih storitev, je botrovalo skupnemu projektu CrossCare: Integriran pristop oskrbe starejših ljudi na domu.
V dveletni projekt, ki se je začel septembra lani, so vključeni mesto Zagreb, Ustanova za zdravstveno nego na domu Zagreb, zdravstveni dom Čakovec ter Mestna občina Ljubljana, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in Center za pomoč na domu Maribor. Predstavniki partnerjev so se januarja srečali v Ljubljani.
Bistvo projekta je v tem, da prebivalcem, starejšim od 65 let, in invalidom na njihovem domu omogočijo brezplačne storitve zdravstvene nege in dietetike, fizioterapije in delovne terapije, ki jih potrebujejo. Pri tem vedno prisluhnejo željam uporabnika. Prednost pri vključitvi v projekt imajo tisti, ki živijo zunaj urbanih središč in imajo manj informacij o možnostih oskrbe in pomoči. Pogosto imajo tudi težave z dostopom (oddaljenost, gibalne težave ipd.) in finančne težave.
Celostna oskrba je učinkovitejša
Večina starejših pozna le zdravstveni vidik oskrbe, na primer obisk patronažne sestre, zato niti ne vedo, kako zelo jim lahko koristijo še druge storitve. Dietetik (običajno so to diplomirane medicinske sestre, ki so dodatno usposobljene) uporabniku svetuje ustrezno prehrano. Delovni terapevt mu pomaga pri prilagoditvi bivalnega okolja, svetuje, kako najlaže opravlja vsakdanja opravila (premeščanje na postelji, oblačenje, pripravljanje obrokov …), pomaga mu tudi pridobiti pripomočke, ki mu olajšajo življenje. Fizioterapevt uporabnika in njegove svojce nauči vaje, s katerimi si okrepi oslabljene mišice in izboljša ravnotežje ter tako zmanjša verjetnost padcev.
Po prvih mesecih delovanja na terenu so izvajalci storitev zaznali, da starejši ljudje najbolj potrebujejo storitve delovne terapije in fizioterapije na domu. To velja tako za tiste, ki živijo doma, da čim dlje ohranijo samostojnost, pa tudi za tiste, ki so se vrnili iz bolnišnice in čakajo na nadaljnjo rehabilitacijo ali pa rehabilitacijo doma še nadgradijo. Že zdaj pa ugotavljajo, da je celostna oskrba, torej prepletanje socialnih in zdravstvenih storitev, veliko učinkovitejša, na dolgi rok pa tudi cenejša.
Poleg dobrobiti za uporabnike in čezmejnega prenosa znanja bodo projektni partnerji dobili tudi konkretne izkušnje, ki bodo zagotovo v pomoč pri pripravi sistemskih sprememb. Tako so predstavniki občine Zagreb, kjer je od 790.000 prebivalcev približno 18 odstotkov starejših od 65 let, na konferenci že omenili prizadevanja, da bo celostni pristop oskrbe na domu pri njih postal standard in ne bo več pomenil nadstandarda kot do zdaj.
