Prazgodovinski zakladi
Največji prazgodovinski depo na Slovenskem je bil odkrit na dnu kraškega brezna Mušja jama pri Škocjanu na Krasu.
V ljudskem izročilu je pogosto govora o zakladih, zakopanih na skritih mestih, o skrivnostnem zlatem teletu in loncih, polnih srebrnikov. V teh zgodbah je včasih odmev zares odkritih dragocenosti. Take zaklade, arheologi jih imenujemo tudi depoji, so ljudje pri nas zakopavali že v bronasti in železni dobi.
Konec 2. tisočletja pr. n. št. je bilo deponiranje bronastih predmetov v obsežnih delih Evrope in tudi v Sloveniji množično. Depoje, kakršen je tisti iz Črmošnjic, so ljudje pogosto zakopali ali pa le odložili v skalne razpoke na odmaknjenih višjih legah. Taki so poleg Črmošnjic še depoji Jurka vas in Gorenji Suhadol na Dolenjskem, Debeli vrh na Kočevskem ter Čermožiše in Hočko Pohorje na Štajerskem. V njih so večinoma razlomljeni bronasti predmeti – orožje, orodje in noša. Te zaklade so si raziskovalci v preteklosti običajno razlagali kot pokazatelje metalurških dejavnosti bronastodobnih livarjev: raznovrstni razlomljeni predmeti v depojih naj bi bili namenjeni taljenju in ponovnemu vlivanju v nove bronaste izdelke.
V nekaterih primerih so bili predmeti odloženi tako, da jih ni bilo mogoče ponovno pridobiti in uporabiti. Tak primer je brezno Mušja jama pri Škocjanu na Krasu. V nasipnem stožcu kamenja, skoraj 60 m globoko pod vhodom v brezno, so med izkopavanji v letih 1910 in 1911 odkrili več kot 1000 bronastih in nekaj železnih predmetov. Gre za ostanke obrednih daritev iz pozne bronaste dobe in začetka železne dobe, iz časa med 12. in 8. st. pr. n. št. V tem več kot 400 let dolgem obdobju se je nad breznom odvijalo obredje, med katerim so prestižno orožje, posodje in nošo najprej izpostavili ognju in ga nato kot daritev podzemnim božanstvom odvrgli v brezno.
Bronaste zapestnice, sulična ost, sekire, srpi in surovci iz zaklada Črmošnjice na Dolenjskem, 13.–12. st. pr. n. št.
Podobni predmeti – celi, a še pogosteje močno razlomljeni – se pojavljajo tudi v svetiščih sredozemskega sveta, kjer si jih razlagamo kot del priprošnjih, zahvalnih ali očiščevalnih daritev svetiščnih obiskovalcev, železnodobnih romarjev. Prav zaradi nastopanja podobnih predmetov na svetih mestih, ki so kot taka v italskem, etruščanskem in venetskem svetu izpričana z najstarejšimi napisi, lahko tudi bronastodobne in železnodobne depoje pri nas povežemo z obrednimi daritvami prazgodovinskega človeka.
INFORMACIJE
Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana
www.nms.si, e-naslov: info@nms.si, telefonska številka: 01 24 14 404
